Arhitekt Fuksas bo “vaba” za morebitne vlagatelje
Koprski župan Boris Popovič je prepričan, da bi lahko dvigalo na Markovec s pomočjo priznanega arhitekta Massimiliana Fuksasa zgradili v dveh letih. Občina ima za zdaj predviden denar le za prvo fazo gradnje (do 80 metrov višine), za drugo, ki bi segala do 111 metrov, še išče vlagatelja.
KOPER > Koprski župan Boris Popovič ocenjuje, da ga bodo tudi našli, “posebej zdaj, ko imamo tako ime za arhitekta. Vse bo neprimerno lažje in nam bo odprlo marsikatera vrata.” Napoveduje, da bodo nekaj čez tri milijone evrov dobili iz evropskega projekta mobilnosti, za dokončanje celotne naložbe pa bi potrebovali od tri do šest milijonov evrov, odvisno od zahtevnosti in vsebin v nadgradnji. Ovira na poti za gradnjo dvigala je zemljišče, ki ga občina potrebuje za umestitev konstrukcije in je še vedno v lasti Milana Mandariča. Če bo občina želela dobiti gradbeno dovoljenje, ga bo morala razlastiti ali se z njim dogovoriti o odkupu parcel, kar pa je do zdaj padlo v vodo.
Župan se je sicer na predstavitvi idejnih rešitev izrecno zahvalil arhitektu Sandiju Piršu iz Ljubljane, ker je k sodelovanju na natečaju pritegnil italijanskega arhitekta Massimiliana Fuksasa. “Ko sem bil pred leti v Rimu, sem delal v njegovem biroju. Ker vem, da ima rad naše kraje, sem ga prosil, če bi sodeloval pri projektu in kar hitro sva se našla v ideji. Jaz sem razmišljal o sožitju narodov, on pa je zamisel prepletel v dvojno spiralo in tako je nastal koprski stolp,” je zadovoljen Pirš. Predsednik natečajne komisije Viljam Šantavec pravi: “Zdaj ali nikoli. Čakali smo dovolj. Mogoče je ideja res drzna, ampak je skrajni čas, da jo uresničimo.”
Njegovega mnenja pa ne deli Matevž Granda, urednik revije za arhitekturo in umetnost Outsider. “Podpiram napredek in spremembe na boljše,” zagotavlja, a niza tudi pomisleke, ki jih je ubesedil v svojem prispevku Svetilnik norosti na spletnem portalu revije. Povezani so s po njegovem prepričanju spornimi praksami koprske občine pri javnih arhitekturnih natečajih (prekinitev razpisa sredi dela arhitektov, neizplačilo odškodnin...). Med drugim opozarja še, da občina v svojo last sploh še ni pridobila zemljišč, na katerih bi zgradili dvigalo. Obregne se tudi ob simboliko dvojne spirale stolpa, ki naj bi predstavljala sobivanje dveh narodov (Slovencev in Italijanov) na tem območju, saj navaja, da je narodnostna slika veliko bolj pestra. Prepričan je, da bi bila v očeh turistov bolj zanimiva obnovljena zgodovinska dediščina, kot pa nov stolp z zabaviščnimi vsebinami. Sprašuje, kdaj bomo dočakali, da bodo v predvolilnem boju kandidati tekmovali v bolj izdelanih in boljših načrtih za gradnjo stanovanj, prometne infrastrukture, številu novih delovnih mest, varovanju in obnovi dediščine. “Programih v javnem interesu torej in ne, kdo bo zgradil višji svetilnik norosti,” se sprašuje Granda.
Aleksander Bizjak iz Studia za prostorsko načrtovanje Galeb je sicer idejno rešitev za stolp oziroma dvigalo videl le v medijskih objavah, ne pa tudi na panojih, ne dvomi pa, da je arhitekt Fuksas dobro opravil svoje delo. “Arhitektom takega kova redko spodleti. Lahko bi rekli, da je Fuksas nekakšna garancija,” ocenjuje.
