Arhitekti zoper občinsko improvizacijo

KOPER > Koper je nepovezan z morjem, saj kar 80 odstotkov mestnega oboda zasedajo parkirišča, luka in trgovine. Zelenih površin je premalo; v mestnih jedrih naj bi obsegale tri do štiri kvadratne metre na prebivalca, v Kopru jih je le za 0,25 kvadratnega metra na prebivalca. Zgodovinsko pomembni objekti v mestnem jedru propadajo, industrijski predeli so degradirani, nove pozidave ponujajo enolične programe. To so glavne pomanjkljivosti Kopra, iz katerih v svoji študiji urbanističnega in krajinskega razvoja mesta izhaja Martina Tomšič.

Spet morje na severni obvoznici

“Koper nima dolgoročnega urbanističnega načrta in prostorskega plana, kako naj bi urejali mesto. To bi morala narediti občina. Ker do tega ni prišlo, poleg tega pa nimam možnosti, da bi se aktivno vključila v procese načrtovanja, hkrati pa kot arhitektka želim nekaj povedati, sem pripravila predlog celovite prenove Kopra,” pravi Tomšičeva.

Na panojih v koprski Loži je v sodelovanju z Obalnimi galerijami predstavila svoje videnje prenove mesta, ki je “odgovor na nedemokratično in nesistematično urejanje prostora v zadnjem desetletju”.

Predlaga, da bi parkirne površine ob morju umaknili v podzemne garaže, obrežje pa podaljšali z novim morskim kanalom (pri skladišču Libertas ob severni obvoznici). Mimo današnjega vhoda v Luko bi proti Škocjanskemu zatoku uredili promenado, zeleni obroč okoli mesta pa bi se sklenil z dopolnjenim parkom Bonifika in novim parkom ob Semedelski promenadi. Ta bi s strukturo poti spominjal na mrežo nekdanjih solin.

Vezni člen med parkom in mestom bi ustvarila preurejena tržnica. Na drugi strani promenade (kjer se je pred nedavnim pojavila zamisel o gradnji stolpnice, a ji krajani odločno nasprotujejo), pa bi lahko uredili socialni center za krajane Semedele. “S tem bi dali ljudem, kar želijo. Odzivnost urbanizma pomeni, da prisluhneš iniciativam, ne pa vsiljuješ svoje mnenje,” meni Tomšičeva. Visoke stavbe bi lahko gradili na območju pri Intereuropi, kjer sta že načrtovana poslovna stavba Luke in študentski kampus Sonce.

Nazaj k naravi, a ne proti razvoju

“Tu gre za stvar, ki pravzaprav nastaja v civilni iniciativi, tu ni naročnika, le iskrenost in odgovornost do prostora,” o predstavljeni viziji pravi arhitekt Matjaž Garzarolli, ki je tudi kritičen do občine in zavodov. “Vse občine imajo urade za prostor, imamo zavod za varstvo kulturne dediščine in druge. Upam si reči, da to ne deluje. Vizije urejanja prostora je treba regulirati, tega pa občinske uprave nočejo. Če bi imele prostorske načrte, bi se jih morale držati, zato je zanje bolje, da jih ni in zato lahko košček po koščku improvizirajo.”

Arhitekt Matej Mljač pa meni, da je predstavljena vizija Martine Tomšič odgovor na averzijo obstoječega stanja prostora. V primerjavi z nekaterimi predlaganimi posegi v prostor se mu zdi konzervativna. “A ta konzervativnost je dobra, ker sili k naravi. To pa ne pomeni, da je proti razvoju in to morajo načrtovalci razumeti,” pojasnjuje Mljač. HELENA RACE

Tako si Martina Tomšič predstavlja panoramo Kopra, če se bodo uresničili načrti, ki jih napovedujejo zdajšnji trendiVir: Martina Tomšič

Urbani in krajinski potencial, kot ga vidi arhitektka Martina Tomšič (levo) je na ogled v koprski Galeriji Loža, kjer je razstavo odprl Andrej Medved iz Obalnih galerij. Helena Race

Čez 20 ali 30 let bi po severni obvoznici lahko spet pljuskalo morje, ki bi ločevalo historično mesto od luke, načrtuje Martina TomšičVir: Martina Tomšič / Tjaž Bauer