Bagri in kopači so znova zavzeli Argolino
Na 22.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču Argoline v Izoli je po nekaj mesecih zatišja spet videti težko gradbeno mehanizacijo. Tja je najprej prihrumela že septembra lani, ko se je podjetje Argolina, investicijski inženiring lotilo rušenja dela tovarniškega zidu, postavljanja ograje in urejanja pešpoti.
IZOLA> Ker pa v rokah niso imeli gradbenega dovoljenja, je posredovala koprska gradbena inšpekcija in dela ustavila. Gradbeno dovoljenje so dobili dva meseca kasneje, vendar se je, kot je tedaj povedal direktor Argoline Uroš Šuber, nanašalo le na del vseh posegov, ki so jih predvideli. Katere je imel v mislih, ni navedel. O začasni uporabi tega obsežnega območja v bližini izolske marine naj novembra še ne bi sprejeli dokončnih odločitev.
Koliko so jim bliže zdaj, nam ni uspelo izvedeti. Direktor Šuber je bil včeraj službeno odsoten, nam je sporočila Vlasta Jurečič iz službe za odnose z javnostmi Abanke Vipa, ki ima v lasti omenjeno ljubljansko podjetje.
Načelnik izolske upravne enote Branko Andrejašič pa je potrdil informacijo, ki jo navaja gradbiščna tabla, namreč, da so tokrat (pravočasno) dobili gradbeno dovoljenje. Nanaša se na obnovo spomeniško zaščitenih objektov. Po naših informacijah gre za nekdanji tovarniški vhod, obzidje in kotlovnico. Preprečili naj bi njihovo nadaljnje propadanje in jih med drugim statično učvrstili, da ne bi bili več nevarni za okolico.
Kot je razbrati z gradbiščne table, je izvajalec podjetje Inggrad iz Hruševja z Egonom Knafelcem na čelu. Projekte je zasnovalo ankaransko podjetje Proart, vodja projektov in nadzornik je Artur Mlinar.
S posegi je (ustno) seznanjena tudi občina. Pričakuje, da bo lastnik zemljišča spomeniško zaščitene dele nekdanje tovarne ohranil, je nedvoumna županova svetovalka Kristina Zelić.
MC
