Banka Koper je lani povečala dobiček

Istra
, posodobljeno:

Banka Koper je poslovno leto 2011 sklenila s 17,7 milijona evrov čistega dobička, banka pa tudi ohranja visok količnik kapitalske ustreznosti.

Banka Koper
Banka KoperZdravko Primožič/Fpa

KOPER> Predsednik uprave Giancarlo Miranda je na današnji predstavitvi poleg rezultatov izpostavil aktivnost banke pri kreditiranju prebivalstva, ki po njegovih besedah predstavlja “hrbtenico gospodarstva”.

Banka Koper je lani ustvarila 21,8 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, kar predstavlja 2,4-odstotno povečanje. Donos na kapital in na aktivo pred obdavčitvijo pa Banko Koper uvrščata med najuspešnejše banke v Sloveniji, izhaja iz danes predstavljenih rezultatov.

Radodarni s krediti

Bilančna vsota je konec lanskega decembra znašala 2,25 milijarde evrov, kar pomeni 0,4-odstotno zmanjšanje glede na leto prej, te številke pa Banko Koper uvrščajo na osmo mesto med slovenskimi bankami s 4,7-odstotnim tržnim deležem.

V obdobju, ko se mnogo bank v Sloveniji sooča z likvidnostnimi težavami, kar se nazadnje odraža na kreditiranju prebivalstva, je Banka Koper zabeležila več kot 15-odstotno rast kreditov prebivalstvu, je poudaril Miranda.

Bruto krediti strankam, ki niso banke, so se lani pri Banki Koper tako povečali za 4,3 milijona evrov in so konec leta znašali 1,94 milijarde evrov. Predvsem so povečali kreditiranje prebivalstva, ki je konec leta 2011 doseglo 532 milijonov evrov oziroma 26,7 odstotka vseh kreditov nebančnega sektorja.

Stavijo na samostojne podjetnike

Višjo rast v tem segmentu v Banki Koper pripisujejo predvsem ugodni ponudbi stanovanjskih in potrošniških posojil. Miranda je pri tem opozoril, da so stavili prav na to področje, ker “financiramo družine in samostojne podjetnike, ki so zares hrbtenica gospodarstva. Če se zruši ta segment, se gospodarstvo še bolj zruši, kajti zrušijo se potrošnja in prihranki”.

Banka Koper je kljub znižanju bonitetne ocene z A+ na A- ohranila najvišjo bonitetno oceno med vsemi komercialnimi bankami v državi. Količnik kapitalske ustreznosti je dosegel 13,15 odstotka, medtem ko je količnik temeljnega kapitala dosegel 12,69 odstotka kot rezultat razporeditve 70 odstotkov dobička v kapitalske rezerve, je izpostavil član uprave Aleksander Milostnik.

Denar bo ostal v Sloveniji

Tako je banka “daleč nad povprečjem slovenskega bančnega sistema” in daleč od tega, da bi bila potrebna kakšna dokapitalizacija. Temeljni kapital banke je tako konec leta znašal 253 milijonov evrov.

Miranda je poudaril še, da dobička ne nameravajo preusmeriti na matično skupino Intesa Sanpaolo, ampak ga nameravajo reinvestirati v okolje, saj Slovenijo štejejo kot “drugi domači trg” skupine.

Če so se lani usmerili predvsem v gospodinjstva, pa so letos na vrsti “operacije” z državo. “Verjamemo, da če bo država imela dostop do posojil in torej nadaljevala z normalnim delom - in banke morajo tu odigrati svojo vlogo - se bo lahko ponovno zagnalo celotno gospodarstvo,” je pojasnil.

STA