Banka Koper lovi sonce, Primorci manj
Banka Koper je prva in edina banka z dvema lastnima sončnima elektrarnama - v Kopru in Sežani. A Primorci ji v poslovnem druženju s soncem ne sledijo. Kljub velikodušnemu deležu sončnih dni na tem območju so do takih naložb bolj zadržani kot v drugih delih države.
KOPER> Banka Koper se je marca vpisala med proizvajalce električne energije. Tedaj sta namreč začeli delovati njuni lastni sončni elektrarni - na strehi stavbe v Kopru in poslovalnice v Sežani. Koprski bankirji v elektrarnah vidijo dvojni simbolni pomen. “Po eni strani to kaže na odnos banke do okolja in obnovljivih virov, po drugi strani pa tudi tako potencialnim investitorjem pokažemo, da je naložba v okolje lahko tudi poslovna odločitev,” pravi član uprave BK Rado Grdina.
Elektriko prodajajo
Elektrarni sta doslej v omrežje oddali več kot 28.000 kilovatnih ur elektrike, kar je skupaj zadostovalo za potrebe 145 gospodinjstev, v ozračju pa je zaradi tega za 32 ton manj CO2. Banka je s prodajo elektrike doslej zaslužila 3500 evrov. Za celotni inženiring in za priključitev v omrežje je poskrbelo podjetje Robotina s Kozine. Za banko so obnovljivi viri tudi pomembna poslovna usmeritev; že nekaj mesecev tržijo posebne ponudbe za spodbujanje naložb v obnovljive vire. Sem sodijo tudi male vetrne elektrarne, ki jih ponuja Windtronics.
Primorska na repu
Doslej je banka financirala že 30 sončnih elektrarn po vsej državi, od tega največ v Pomurju. Primorska (Sežana in Nova Gorica) je kljub nadpovprečnemu osončenju bolj na repu lestvice. “Primorska in Pomurje sta približno enako osončeni, a Primorska pri sončnih elektrarnah zaostaja; ne vemo natančno, zakaj;” pravi Mitja Žigante, koordinator projektnega financiranja v BK. Razlogi so lahko različni, eden je morda v tem, da je Primorska v boljši gospodarski kondiciji. SR