Banke prodajajo več kot pol Intereurope

Istra
, posodobljeno:

Šestim bankam, ki imajo skupaj v lasti 54 odstotkov koprske lntereurope, bosta pri prodaji svetovala mednarodna svetovalna skupina Lazard&Co in Raiffeisen. Za Intereuropo bi bilo najbolje, da bi delež kupil strateški lastnik iz logistične panoge.

Banke prodajajo več kot pol Intereurope
Banke prodajajo več kot pol Intereurope Tomaž Primožič/Fpa

KOPER > Gorenjska banka, Raiffeisen banka, SKB Banka, Banka Koper, SID banka in NLB so postale večinske lastnice Intereurope pred dobrim letom, ko so del svojih terjatev (za približno 20 milijonov evrov) pretopile v lastniške deleže. Konverzija oziroma dokapitalizacije je bila poleg prodaje naložbe v Čehovu in programa preostanka dolgov sestavni del načrta za finančno prestrukturiranje Intereurope.

Naprodaj bo 54 odstotkov delnic

Banke so tedaj postale večinske lastnice koprskega logista, a dolgoročno lastništvo jih ni zanimalo. Začetek postopka za prodajo zato ne preseneča.

Izbrana svetovalca bosta šestim bankam svetovala pri prodaji delnic s 54,5 odstotka glasovalnih pravic (gre za 67 odstotkov vseh delnic). Možno je, da se bankam pri prodaji pridruži še kateri od lastnikov Intereurope. Sicer pa bo kupec - če bo kupil 54 odstotkov Intereurope - tako ali tako najbrž moral objaviti prevzemno ponudbo in preostalim lastnikom ponuditi enako ceno. Med večjimi lastniki Intereurope je tudi Luka, a je lastništvo dolgoročno ne zanima. Skupaj s hčerinsko družbo Inpo ima dobrih enajst odstotkov delnic. Delež, ki ga je imela NKBM v Intereuropi, pa so že prenesli na slabo banko.

Radi bi strateškega partnerja

Postopek prodaje se utegne zavleči, kupca najbrž ne bodo našli prej kot v dveh letih. Za Intereuropo bi bilo najbolje, da bi dobila strateškega partnerja iz logistične panoge, ki bi podjetje razvijal in zagotavljal nove posle.

Skupina Intereuropa je v prvi oceni poslovanja lani ustvarila 158,5 milijona evrov prihodkov od prodaje. Približno toliko jih pričakuje tudi letos. Sredi lanskega leta so družbi zaradi vključitve Hrvaške v EU upadli prihodki od carinjenja, ki jih mora nadomestiti z novimi posli. Dobiček iz poslovanja naj bi dosegel 8,6 milijona evrov, čistega dobička pa naj bi bilo za 4,2 milijona evrov SONJA RIBOLICA