Barke nazaj že sredi poletja
Splav oziroma delovni ponton, ki ga je te dni moč opazovati v strugi Badaševice, napoveduje skorajšnji konec vzdrževalnih del v tamkajšnjem mandraču. Delavci v morje nameščajo betonska podvodna sidra, zamenjujejo poškodovane ali manjkajoče rinke ob priveznih mestih in opravljajo druge manjše posege pred vrnitvijo plovil v to semedelsko pristanišče.
KOPER> V ustju Badaševice bo, tako kot doslej, prostora za 194 čolnov. Ti bodo lahko v dolžino merili od pet do šest metrov in ne bodo smeli imeti kabine. Omejitve veljajo, ker plovnost oziroma globina v kanalu ne omogoča dostopa večjim plovilom. Pred časom je Kraški zidar z gradbeno mehanizacijo iz kanala sicer že odstranil velike količine mulja, a je tega v ustju še precej.
V Mestni občini Koper so pristanišča razdeljena v tri območja. V cono A sodijo novi pomoli, torej plavajoči pomoli in privezi ob Semedelski cesti, kjer veljajo najvišje cene in je območje med drugim opremljeno z električnimi omaricami in vodovodnimi priključki. Cona B zajema priveze v mandraču ob Ukmarjevem trgu in priveze v starem mandraču. Tukaj so cene za 30 odstotkov nižje od privezov v coni A. V coni C so privezi v mandračih ob ustju Badaševice in Valdoltri ter na območju pomola Sv. Katarine. Pristojbine v teh območjih so za 50 odstotkov nižje od cen v coni A. V coni C je tako treba za privezno mesto odšteti od 290 do 410 evrov, odvisno od dolžine plovila.
Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko prve barke v dogovoru z njihovimi lastniki iz koprskega mestnega pristanišča preselili v Semedelo že sredi poletja. V Komunali Koper, ki upravlja z mandrači, so se odločili za postopno vrnitev čolnov, saj bi sicer prišlo do prevelikega kaosa.
Komunalnih privezov v Kopru že leta kronično primanjkuje. V različnih mandračih na območju Mestne občine Koper je približno 650 priveznih mest. Novih prosilcev zanje je kar 563. V koprski Komunali upajo, da bodo lahko v kratkem lastnikom plovil dodelili v uporabo od 100 do 110 novih privezov. Zagotoviti jih nameravajo na plavajočih pomolih ob Semedelski promenadi, saj bodo večji del tamkaj privezanih plovil kmalu premestili nazaj v Badaševico.
Zamisli, da bi dodatna privezna mesta uredili v majhnem mandraču Moleto v Žusterni, niso uresničljive. Naravovarstveniki zaradi rastišča zaščitene morske trave Pozejdonke namreč oporekajo gradnji valobrana, ob katerem bi lahko uredili plavajoče pomole.
Podobno je z načrti v Valdoltri, kjer širitev za zdaj ne pride v poštev zaradi neraziskanega podvodnega arheološkega najdišča. Več kot 300 novih priveznih mest načrtujejo tudi v Sv. Katarini, kjer pa so načrti tesno povezani in odvisni od gradnje tretjega luškega pomola. NATAŠA HLAJ