Batana iz hrasta in macesna

PIRAN > Piranska batana bo dolga 4,7 metra, njena suha teža pa se bo gibala med 250 in 280 kilogrami. Za gradnjo bodo uporabili hrastov les za ogrodje ter macesnov les za oplato in palubo. Kot je pojasnil vodja gradnje Aljoša Vidakov, naj bi ta teden zaključili z izdelavo ogrodja, drugi teden bo na vrsti izdelava oplate in palube, tretji teden pa bo namenjen barvanju in nanosu premazov ter dokončanju detajlov.

Za Vidakova bo to prva celotna gradnja batane, je pa že sodeloval pri restavriranju in popravilu drugih lesenih plovil.

V piranskem Zavodu Mediteranum že leta skušajo oživiti tradicionalen odnos do morja, kamor sodijo tudi spretnosti, povezane z izdelavo plovil, je povedal soustanovitelj zavoda in idejni oče gradnje batane Slobodan Simič Sime.

Batana je dokaj poceni in preprosto plovilo za izdelavo, veščine izdelovanja batan pa so bile še pred 30, 40 leti nekaj povsem običajnega, se spominja Simič. Tako je bilo v Piranu v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja dober ducat kleti, kjer so izdelovali ta plovila.

“Če želimo te spretnosti obuditi, morajo ljudje imeti možnost tudi to videti,” je zamisel o gradnji batane na prostem oziroma pod šotorom na piranskem pomolu pojasnil Simič. Dela si ogleda približno 150 ljudi dnevno, tako da računajo, da si bo batano do dokončanja gradnje ogledalo 3000 do 4000 ljudi.

Batano gradijo vsak dan po dve do tri ure v popoldanskem oziroma večernem času dokončali pa naj bi jo do 30. avgusta. Naslednji dan bo najprej na vrsti licitacija, s katero upajo, da bodo pokrili preostanek stroškov gradnje, nato bosta sledila blagoslov plovila in krstna oziroma preizkusna plovba.

V Zavodu Mediteranum želijo z gradnjo batane nadaljevati tudi v prihodnjih letih, glavni cilj pa je, da bi v Piranu ponovno oživela gradnja teh in podobnih plovil. Za razliko od Izole, Kopra in Strunjana v Piranu že 15 let ni nobene batane več, je ugotavljal Simič.

STA