Batana tudi v filmu
Predsinočnjim so v Tintorettejevi dvorani v Piranu premierno predvajali nov dokumentarni film RTV Slovenija Batana, ljudsko plovilo morja scenarista in režiserja Jadrana Sterleta. Film opozarja na zgodovino izdelovanja in uporabe ljudskega plovila batane in na sodobne poskuse njene ohranitve.
PIRAN > “Batana, to majhno, a trpežno ljudsko plovilo, se je le prerinila skozi vse viharje zgodovine in napredka. Batana je naša dediščina, simbol malih ribičev in njihovega boja za preživetje.” S temi besedami je zadnje kadre dokumentarnega filma opremil režiser in scenarist RTV Slovenija Jadran Sterle.
V obmorskih mestih so imeli prebivalci veliko batan, saj so majhno in priročno plovilo za priobalni ribolov, vendar jih je v drugi polovici prejšnjega stoletja večina izginila. Spremenila se je struktura prebivalstva, prav tako tudi dejavnosti. Nedavno so nekateri zanesenjaki batane iztrgali iz pozabe, jih začeli ali obnavljati ali na novo graditi ter seveda uporabljati. In prav z njihove strani je Sterle dobil pobudo za dokumentarni film.
Zato je še poudaril: “Kdo ve, ali bi batana preživela in ohranila zgodovinski spomin brez takih ljudi, kot so Franko Cossutta, Nadja Terčon, Slobodan Simič Sime, Vinko Oblak in Piero Roter ter Marino Budicin in Giovanni Trani,ob njih pa še mnogi znani in neznani raziskovalci, modelarji, kalafati, ribiči in njihovi sinovi, ki so ohranili ta čolniček na gladini morja vse do sedanjosti našega spomina.”
Vsi našteti so v filmu tudi predstavili svoje vloge pri oživljanju in ohranjanju batane, rabljene od izliva Timava do Rovinja in še dlje. Slobodan Simič Sime iz Pirana je pokazal, kako si svojo batano obnavlja doma, v svoji garaži. Tudi s posnetki je spomnil, kako je dal občini pobudo, da so jo lansko leto povsem novo zgradili na piranskem pomolu, sedaj pa je privezana v mandraču. Ta akcija je lani v Piran privabila veliko obiskovalcev.
Franko Cossutta, vodja ribiškega muzeja v Križu pri Trstu, je opozoril na bogato zgodovino ribištva Slovencev v Križu in z njim povezanih batan, ki jim pri njih rečejo ščifa. Terčonova, kustosinja piranskega pomorskega muzeja, pa je v filmu nanizala več zgodovinskih drobcev iz njenih raziskav o ribištvu, ladjedelništvu in tradicionalnih morskih plovilih. Pirančan Vinko Oblak je pokazal nekaj ribiških spretnosti. Marino Budicin iz Rovinja, pa je opozoril, da je batana iz Rovinja še bolj elegantna kot piranska, štirimetrska batana, povečini izdelana iz borovega lesa. Batani je v Rovinju posvečen praznik in stara pesem o batani je neuradna himna tega mesta. Sterletov dokumentarni film je dolg 30 minut, kmalu ga bodo predvajali tudi na TV Sloveniji. LEA KALC FURLANIČ
