Bitka za vodo sredi Vanganelske doline
Ob vztrajni suši, ki načenja živce istrskim kmetovalcem, se vsak od njih poskuša čim bolj znajti, sicer s pridelkom na bo kaj prida. V Vanganelski dolini so tako domači kmetje začeli črpati večje količine vode iz zajetja, ki se nahaja na zemljišču občinskega svetnika Narcisa Urbanaza. To početje ga je tako ujezilo, da je z večjimi kupi zemlje omejil dostop do podzemnega izvira, kmete pa spravil v obup.
BOŠAMARIN >Gre za enega od več kot sto let starih zajetij vode, ki se nahaja ob kmetijskih zemljiščih v bližini prvega krožnega križišča v Vanganelu. Po pripovedovanju tamkajšnjih kmetov se voda tja steka z različnih vodnih virov na pobočju, dostop do zajetja pa je bil vselej mogoč za vse domačine, ki so vodo potrebovali za zalivanje svojih njiv.
Iz popisa, ki so ga konec 80. let opravili na koprskem podeželju, je razvidno, da je v vaseh in zaselkih evidentiranih kar 78 vodnjakov, iz katerih domačini črpajo vodo za zalivanje, napajanje živine ali druge potrebe.
S kupi zemlje nad kolege kmete
Nekaj, kar je bilo še do včeraj samoumevno, danes, kot kaže, ni več. Kmetovalcem, ki so zaradi kritičnih razmer in pomanjkanja vode začeli biti pravo bitko za preživetje, se je po robu postavil kar njihov kolega. Narciso Urbanaz, sicer član stranke Koper je naš in predsednik Krajevne skupnosti Škocjan, je namreč tudi sam kmetovalec, ki ima v Vanganelu njive.
Na njegovem zemljišču pa se nahaja tudi omenjeno vodno zajetje, ki ga tudi sam koristi za zalivanje povrtnin. Do ene od njiv si je celo uredil cevovod, prek katerega dovaja vodo iz vodnega vira.
Urbanaz ne zanika, da je s kupi zemlje omejil dostop do vode. Pravi celo, da je to storil nalašč, ker da so mu kmetje povzročali škodo. “Nič nimam proti, če si nekdo v zajetju načrpa 100, 200 ali 300 litrov vode. Sploh ne! Ne bom pa dovolil, da prihajajo sem s traktorji in 5000-litrskimi cisternami in popolnoma spraznijo zajetje. Če to naredi en sam kmet, v trenutku zmanjka vode za vse ostale, ki vodo prav tako potrebujemo. Veste, koliko časa se mora zajetje polniti, če nekdo počrpa popolnoma vso vodo?” je jezen zaradi po njegovih besedah neodgovornega početja ostalih kmetov.
Vodni vir je javno dobro
Po zakonu o vodah tovrstna vodna zajetja niso last posameznikov, na čigar zemljiščih se nahajajo, temveč so opredeljena kot javno dobro. V zakonu tako med drugim piše, da lahko vsakdo rabi vodno dobro, pri čemer se drugim ne sme omejevati ali onemogočati enakih pravic. Ko smo Urbanaza vprašali, ali je seznanjen s temi določili, nam je zagotovil, da to dobro ve in ponovil, da nikomur ne omejuje dostopa.
“Okoliški lastniki njiv lahko kadarkoli pridejo in zajamejo vodo. To tudi vedo in z njimi nimam nobenih težav. Ni pa prav, da pride nek kmet z Gažona in si prilasti večje količine. Tega tudi v prihodnje ne bom dovolil,” je jasen Urbanaz.
NATAŠA HLAJ
