Bo boškarin uradno priznan?
Reji istrskega goveda je treba dati nov smisel, so se strinjali udeleženci srečanja v idiličnih Abitantih globoko v koprskem zaledju. Za skupno mizo so sedli ob 2. obletnici naselitve teh živali v Sloveniji v okviru čezmejnega projekta APRO za zaščito in rejo avtohtonih istrskih pasem.
ABITANTI > Zamisli je veliko, od razvoja gospodarskih dejavnosti iz proizvodov teh živali do turizma na podeželju, a zagnanost rejcev in kmetov precej zavira nedorečena slovenska zakonodaja. Ta namreč istrskemu govedu ne priznava statusa avtohtone pasme.
Klemen Brglez z direktorata za kmetijstvo pod okriljem istoimenskega ministrstva pravi, da podpirajo biotsko raznovrstnost in širjenje avtohtonih pasem na območjih, kjer so nekoč že živele.
Neživljenjska zakonodaja
“Žal pa trenutna zakonodaja iz leta 2002 tega ne predvideva, ker v času njene priprave in sprejema na našem ozemlju ni bilo več živečega primerka istrskega goveda,” opisuje ovire pri priznanju statusa tem živalim. Za zdaj je edina priznana avtohtona goveja pasma v Sloveniji krava cika oziroma bohinjka.
Brglez se strinja, da je ureditev statusa smiselna, vendar pravi, da se bodo morali o tem vprašanju zediniti predstavniki sveta za živinorejo. Pogoji s pravilnika so nerazumno ostri, denimo, da mora čreda avtohtone pasme šteti najmanj 50 plemenskih živali, nakar, da mora biti ta vrsta živali neprekinjeno prisotna v Sloveniji najmanj 50 let. In tu se zaplete: istrsko govedo (boškarin) je nekoč že živelo v naši državi, a je nato pasma izumrla in šele pred leti so tukajšnji kmetje zopet začeli vzrejati te živali.
Predstavnik kmetijskega ministrstva predlaga, da bi pri urejanju dokumentacije za priznanje statusa istrskega goveda slovenske strokovne službe morebiti sodelovale s hrvaško agencijo za kmetijstvo in združile moči pri skupnem priznanju na področju rodovništva in selekcijskem pravilniku.
Istrsko govedo je sicer prisotno na območju od Trsta, prek Istre pa vse do Kvarnerskih otokov. V čezmejni projekt APRO za trajno zaščito istrskega goveda z gospodarskim izkoriščanjem na istrskem podeželju so se s hrvaškimi partnerji povezali pri Kmetijsko gozdarskem zavodu iz Nove Gorice (KGZ). Pred dvema letoma so tako uvozili deset brejih telic in krav avtohtonega istrskega goveda, ki so jih naselili na kmetijo v Prapročah pri Podgorju. Čreda s potomci danes šteje že 24 glav.
Vse več kmetov bi vzrejalo boškarine
Miran Sotlar s KGZ Nova Gorica zadovoljno ugotavlja, da je med kmeti vse več zanimanja za rejo istrskega goveda. “Interesentov za potomce je bistveno več, kot je živali na razpolago. Marsikdo si, denimo, želi prav samico, da bo lahko nadaljeval z vzrejo. V zavodu bomo skrbeli, da se bo čreda še naprej širila na območju Istre,” napoveduje. Ob tem pa opozarja na nujnost priznanja statusa avtohtone pasme, kar bo še več rejcev vzpodbudilo za vstop v ta rejski program.
“Če bo politična volja, lahko minister pravilnik spremeni tako rekoč čez noč. Pri takšni zadevi, kjer je jasno, da je ta pasma nekoč že bila v Sloveniji, tovrstnih birokratskih ovir sploh ne bi smelo biti, “ je bil oster Danilo Potokar s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Naj vendar državna birokracija poskuša delovati v prid ljudem, mu je pritegnil tudi predsednik KS Gradin Vinko Šavle, ki se je v vlogi tartufarja s podobnimi zapleti soočal pri umiku prepovedi lova na tartufe. Medtem ko na domačih tleh istrskemu govedu še nismo uspeli urediti niti statusa avtohtone pasme, pa so kmetje v sosednji Hrvaški Istri pri svojih načrtih, kako te živali izkoristiti tudi v gospodarske namene, precej iznajdljivejši in pragmatični.
V hrvaški Istri letno pridelajo več kot deset ton suhomesnatih izdelkov in prek 20 ton svežega mesa istrskega goveda, ki ga smejo ponujati v izbranih lokalih, katerih osebje je šlo skozi ustrezne tečaje. Jedi iz mesa istrskega goveda so iskane, z njimi jim je uspelo spisati še eno avtentično gastroturistično zgodbo.
V hrvaški Istri tako letno pridelajo več kot deset ton suhomesnatih izdelkov in prek 20 ton svežega mesa istrskega goveda, ki ga smejo ponujati v izbranih lokalih, katerih osebje je šlo skozi ustrezne tečaje. Jedi iz mesa istrskega goveda so iskane, z njimi jim je uspelo spisati še eno avtentično gastronomsko zgodbo, s katero vabijo turiste v svoje kraje.NATAŠA HLAJ
