Bo leto zatoku prineslo info center?
Po prvotnih načrtih bi moral biti naravni rezervat Škocjanski zatok že štiri leta opremljen z informacijskim centrom, centralno opazovalnico, hlevom za živino in ostalo infrastrukturo. Doslej zapletom ni bilo videti konca, a kaže, da se bodo zadeve letos vendarle premaknile.
KOPER> Denar za približno trimilijonsko naložbo je že dolgo zagotovljen v evropskem skladu za regionalni razvoj (mreženje kulturnih in naravnih potencialov), od leta 2010 ima Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki je upravljalec rezervata, v rokah tudi gradbeno dovoljenje, ki je že obnovljeno. Kaj še manjka?
Projekt je bil potreben osvežitve
“Okoljsko ministrstvo je naročilo spremembo projektne dokumentacije. Odkar je bila leta 2007 narejena, so načrtovane strojne inštalacije že zastarele, saj so se denimo toplotne črpalke v zadnjih letih zelo razvile,” pojasnjuje Nataša Šalaja, vodja naravnega rezervata Škocjanski zatok.
Zdaj je na potezi ministrstvo, da novelira investicijski program, ki je bil potrjen leta 2010. Še enkrat bo treba oddati tudi prijavnico na evropski sklad za regionalni razvoj, saj je zdaj nekoliko popravljena tudi finančna struktura projekta.
Ta naj bi spomladi dočakal končno potrditev, nakar bo treba prek javnega razpisa izbrati izvajalca del. Ta postopek utegne biti časovno zelo nepredvidljiv zaradi morebitnih pritožb zoper izbiro najugodnejšega ponudnika, a v DOPPS upajo, da bo gradnja vendarle stekla že v tem letu. Pomembno je, da bi vsaj zemeljske izkope opravili v zimskem času izven gnezditvenega obdobja, kar bi bilo najmanj moteče za ptice in druge živali.
“Gradnja naj bi trajala šest mesecev. Potem pride na vrsto še notranje opremljanje in papirologija za pridobitev uporabnega dovoljenja, kar bo trajalo približno tri mesece. Proti koncu leta 2014 bi moralo biti vse končano,” se nadeja Nataša Šalaja.
Kradejo jim gorivo iz traktorja
Ekipa DOPPS, ki vzdržuje rezervat in v njem naseljene živali ter gosti vse več vedoželjnih šolarjev, že nestrpno pričakuje uresničitev projekta. Pomanjkanje infrastrukture jih namreč pogosto sili v improviziranje.
“Težko je vzdrževati pašno živino, sploh v zimskem času. Veterinarska oskrba je otežena, ni primernega prostora za shranjevanje sena in za namestitev napajalnika z vodo, ljudje imajo dostop do živali in jih lahko hranijo, kar ni dobro ...” našteje le nekaj od številnih težav Borut Mozetič iz DOPPS. Ker nimajo kam s traktorjem, ki ga uporabljajo za vzdrževanje, se je redno dogajalo, da je nekdo kradel gorivo iz rezervoarja, zato ga zdaj polnijo sproti, po potrebi.
Čredo bodo povečali
Kljub temu ne nameravajo stati križem rok in čakati še dve leti, da dobijo hlev in oboro. Čredo pašne živine, ki jo zdaj tvorita podolska vola Primo in Gardelin, krava Bruna, njena telica Viola in kamarška kobila Rižana (njena polsestra Rosa je lani spomladi poginila zaradi bolezni laminitisa) bodo že v kratkem povečali.
“Še ta mesec ali februarja bomo v Franciji kupili žrebca, iz rezervata na izlivu Soče pa dobimo še eno kobilo,” napoveduje Mozetič. K čredi podolskega goveda, ki jo bo vol Gardelin najbrž zapustil, ko bo nared park avtohtonih živali v Hrastovljah, bi dodali še eno kravo in telička. Več kot toliko glav pašne živine pa bi že pomenilo preveliko obremenitev za travnike v rezervatu, ki ne smejo biti prepašeni.
Več kot 15.000 rekreativcev na leto
Ko bo ob vhodu v zatok stala 40 metrov dolga stavba informacijskega centra, bodo obiskovalce rezervata naposled lahko gostili tako, kot se spodobi. Ena od sedanjih nerodnosti je, denimo, da šolarji, ki pridejo na naravoslovni dan, nimajo kam na stranišče. Prav tako ne rekreativci, ki jih je v zatoku vse več, po grobi oceni upravljalcev več kot 15.000 na leto.
Kljub težavam so v DOPPS zadovoljni, da je renaturacija zatoka, ki so jo izvedli leta 2007, prinesla točno to kar so želeli - predvsem raj za številne vrste ptic, ki v tem največjem polslanem mokrišču v Sloveniji najdejo idealne razmere za prezimovanje in gnezdenje v spomladanskih mesecih.
ILONA DOLENC
