“Bodite ljubeznivi in posesajte svoj mulj”
Vlasto Nussdorfer, varuhinjo človekovih pravic, je včeraj v Ankaranu dopoldanski uri navkljub pričakala nabito polna dvorana ljudi. Odločitev, da se bo ob svojem prvem obisku mlade občine z ljudmi pogovarjala o okolju, je bil zadetek v polno. Razen plinskega terminala v Žavljah je bila prva in glavna tema Luka Koper s svojimi posegi v okolje.
ANKARAN > Institucija varuha človekovih pravic je običajno edina priložnost, da civilne družbe pridejo v stik s pristojnimi organi. Med 3000 pobudami, ki jih na leto prejme varuhinja Vlasta Nussdorfer, jih je 25 odstotkov oziroma 750 s področja okolja. Med vseslovenskimi okoljskimi težavami je urad aktiven v prizadevanjih, da bi država našla denar za okoljsko sanacijo Mežiške doline in Celjske kotline. Ljudje so dajali tudi pobude za manjše onesnaževanje s hrupom in smradom, veliko jih je bilo zaradi baznih postaj. Da je zdravje ljudi na prvem mestu, daleč nad interesi kapitala, sta jasno povedali tako ombudsmanka Vlasta Nussdorfer kot tudi njena namestnica Kornelija Merzel.
K morskim temam se je prikradla tudi goriška, saj je Ankaran obiskal del članstva društva Eko Ankaran in dolina Soče, ki nasprotuje sežiganju nevarnih odpadkov v Anhovem.
Možen je multimodalni terminal
Med zbranimi je varuhinjo s svojimi strahovi najprej seznanila Breda Prunk Franetič, zdravnica iz Mladinskega zdravilišča in letovišča Debeli rtič. Kakršnikoli posegi v okolje Debelega rtiča bi lahko uničili zdravilne učinke tamkajšnje klime in morske vode ter onemogočili zdravljenje otrok. Nakar so Ankarančani svojim strahovom že dali konkretno ime - gospodarska družba Luka Koper.
Prvi je spregovoril predsednik Jo Jo kluba Ankaran, ki je že sredi 80. let aktivno deloval zoper načrtovano gradnjo plinskega terminala na Debelem rtiču. Zatem se je kot predsednik KS Ankaran uprl načrtom Luke Koper, ki niso bili okoljevarstveno naravnani. Danes to počne kot župan. “Odkar je Ankaran občina, ima možnost odločanja in soodločanja ter je stranka v vseh postopkih,” je povedal Gregor Strmčnik.
“Danes slovenska javnost ve, da ustanavljanje občine Ankaran ni bil politični projekt, pač pa okoljevarstveni. Prepričani smo, da je možno pretovorno pristaniško dejavnost izvajati na sodobnejši način. Obstajajo tehnološke in prostorske rešitve, ki so dokazano lahko boljše od načrtovanih. In skrajni čas je, da nam načrtovalci, predvsem država, pri tem prisluhnejo. Že od leta 2012 čakamo, da si aktualna vlada vzame čas za pogovore z nami. Radi bi predstavili načrt multimodalnega terminala, ki omogoča celo več privezov in odlagalnih površin za tovor, vendar v notranjosti, ne na morju,” je prizadevanja za ohranitev okolja predstavil Strmčnik.
Medtem je ustavno sodišče novembra lani zavrglo pobudo za presojo vladne uredbe o Državnem prostorskem načrtu (DPN) za koprsko pristanišče. To odločitev je utemeljilo tako, da krajevne skupnosti Ankaran ni več, občina Ankaran pa je še v nastajanju. “Tudi to so napisali, da je med pridobivanjem gradbene dokumentacije in ostalih dovoljenj še dovolj prostora za ščitenje interesov lokalnega prebivalstva. Mi mislimo, da ni tako. Prepričani smo, da je celoten DPN pripravljen na zastarelih izhodiščih. Izvira iz zamisli, nastale leta 1958. Leta 2015 bi jo veljalo znova pretehtati,” je še dejal Strmčnik.
Ankarančani dvigovali roke
Alojz Gec, predsednik Športnega društva Ankaran, je opozoril: “Moč kapitala, ki ga ima Luka Koper, je v kombinaciji z različnimi državnimi institucijami smrtna kombinacija za nas, prebivalce.”Zoran Markuža iz Društva upokojencev Ankaran, je izpostavil, da so imeli srečo, ko so prek civilne iniciative ubranili Ankaran.
Med občinstvom pa je bila tudi Franka Cepak, pooblaščenka za okolje v Luki Koper, sicer pa Ankarančanka, ki je dvignila roko in zbranim povedala, da podjetje išče okoljske rešitve. Na premog, denimo, nanašajo celulozo, ki naredi skorjo in preprečuje dvigovanje prahu. Poglabljanju se Luka ne bo odpovedala, saj druge rešitve ne vidi, iz mulja pa nameravajo v prihodnosti izdelovati zidake. Upokojenka Antonina Horvat pa jo je zaprosila: “Bodite ljubeznivi in po zgledu luke v Bariju posesajte mulj z naše plaže in ga odpeljite. Tako jo boste naredili spet lepo.”
Proti plinskemu terminalu
Gregor Strmčnik pa je včeraj prejel še pobudo iz Trsta, da bi se občina aktivno vključila v boj zoper plinski terminal v Žavljah. “Dokumentacijo bomo preučili z našimi pravnimi svetovalci, posvetoval se bom s člani občinskega sveta, moje osebno mnenje pa je, da bi morali ostati načelni do vseh okoljsko spornih vprašanj. Ekologija nima lokalnih ali državnih meja. Je globalni problem, s katerim se mora človeštvo resno soočati, če želimo bodočim generacijam zagotoviti normalno življenje,” je bil jasen ankaranski župan.
Vlasta Nussdorfer je za slovo povedala: “Vi s temi problemi živite in si želite, da se rešijo. Vaš glas je namenjen temu majhnemu koščku morja, ki ga imamo. Poskrbeti moramo, da ga bomo ohranili.”
ALENKA PENJAK
