Bodo na Mali Sevi rasle oljke ali hiše?
Čedalje več okoliščin nakazuje, da je pozidava zaščitenih kmetijskih zemljišč na Mali Sevi samo še vprašanje časa. Nekaj sto metrov stran od turistične kmetije Bužekijan naj bi zrasla nova kmetija z apartmaji podjetja Malija, turizem, o čemer smo že pisali.
MALA SEVA> Kot vse kaže, pa se na gradnjo pripravljajo tudi lučaj stran od predvidene turistične kmetije Malija, in sicer na najmanj petih parcelah, katerih lastniki so trije zasebniki, med njimi Peter Štuva iz Pobegov, sin Izolanom dobro znanega Milana Štuve, ter Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.
Da nameravajo trije lastniki štirih parcel, št. 2873/1, /2, /4 in /5, ter najemnik skladovega zemljišča št. 2874 (vse k.o. Malija) v bližnji prihodnosti zidati, ali pa parcele prodati kot zazidalne, je mogoče sklepati iz več razlogov. Vse so približno enake velikosti in oblike; štiri zasebne obsegajo od 1056 do 1059 kvadratnih metrov in so videti skorajda pravilnih pravokotnih oblik, skladova (med prej omenjenimi zemljišči in cesto, ki Malo Sevo povezuje z Malijo) pa je bolj podolgovata in za približno 100 kvadratnih metrov manjša.
Poleg Petra Štuve sta lastnika štirih parcel še Koprčan Goran Bartolič (ta ima v lasti dve) in Silvo Smrdel iz Sežane.
Dobili vodovodne priključke
Zasebne parcele med sabo loči dostopna pot, ki je v podatkih o nepremičninah Geodetske uprave RS navedena kot njiva. Pot, ki ima že posebno parcelno številko (2873/3 ), obenem deli skladovo zemljišče na polovico, na dva manjša pravokotnika torej, čeprav poti običajno načrtujejo ob robu kmetijskih zemljišč. Na dostopni poti je dobro videti vodovodne jaške. Kot pravi tiskovna predstavnica Rižanskega vodovoda Sara Krbavčič, so decembra 2009 tam uredili tri začasne vodovodne priključke za kmetijske namene. Po skoraj dveh letih, kar so na območje speljali vodo, to še vedno ni obdelano. Po besedah Krbavčičeve so jo priskrbeli na podlagi odloka o oskrbi s pitno vodo in pozitivnega mnenja izolske občine iz julija 2008 glede začasnega vodovodnega priključka za kmetijske namene.
Štuva napoveduje oljčni nasad
Peter Štuva o svoji nepremičnini na izolskem podeželju z razgledom na Izolo ne želi govoriti. Napotil nas je na svojega očeta Milana, ki zagotavlja, da na Mali Sevi ne bo zidal, saj tega niti ne more narediti na parceli, ki ni gradbena. Pred kratkim so dobili dovoljenje za dostop do zemljišča, na njem so zamenjali stari podporni zid z novim, v kratkem bodo posadili oljke. V ta namen so dobili vodo, električne napeljave pa se ne morejo nadejati, ker gre za kmetijsko zemljišče, zatrjuje Milan Štuva.
Milan Štuva poslovno sodeluje z Edijem Bužekijanom, ki se je na Mali Sevi formalno lotil turistične kmetije Bužekijan (čeprav je doma z Lucana v piranski občini, je nekdanja izolska županja Breda Pečan prav njemu dovolila prvo izjemno gradnjo na najboljših izolskih kmetijskih zemljiščih). Po podatkih Gvina sta Štuva in Bužekijan skupaj ustanovila in vodila podjetje BEMŠ gradbeništvo, registrirano v Ljubljani, oktobra lani pa je Štuva lastništvo prepustil Bužekijanu. V preteklosti se je v Izoli ukvarjal tudi z oddajanjem nepremičnin.
Kmalu tudi elektrika?
A na prej omenjeni dostopni poti je tudi jašek za električno napeljavo. Da utegnejo območje v kratkem opremiti z električnimi kabli, lahko sklepamo iz navedb Tjaše Frelih iz službe za odnose z javnostmi Elektro Primorske. “Nov nizkonapetostni elektroenergetski vod poteka v bližini omenjenih parcel. Elektro Primorska do njih ne načrtuje gradnje omrežja. Če pa bodo njihovi lastniki zaprosili za priklop na elektroenergetsko omrežje in izpolnjevali vse pogoje veljavne zakonodaje, bomo uredili priklop objektov,” dodaja. Katerim pogojem bodo morali zadostiti, ne razkriva. Da pri priklopu omenja objekte in ne zemljišč, pa ni naključje, saj je električno napeljavo, kot tudi vso komunalno infrastrukturo, mogoče načrtovati le na zazidalnih in ne na kmetijskih površinah. V Rižanskem vodovodu navajajo, da skladove parcele pri ureditvi začasnih vodovodnih priključkov niso obravnavali. Pa vendar bi jo morali, vsaj posredno, saj so jo najbrž prečkali. Kako bi vodovodne cevi sicer potegnili pod dostopno potjo, ki deli skladovo zemljišče? Anka Stopinšek iz sektorja za poslovno organizacijo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov pa nedvoumno pravi, da soglasja za začasni vodovodni priključek na tistih površinah niso izdali. “Sklad sicer tovrstna soglasja izdaja za uporabo vode izključno v kmetijske namene, za zalivanje in škropljenje rastlin,” še dodaja.
Za omenjena območja na Mali Sevi velja odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje. Zazidalne površine pa “pokriva” odlok o zazidalnem načrtu Mala Seva, ki so ga sprejeli leta 1986, s čimer so - poleg novih gradenj - omogočili tudi legalizacijo na črno zgrajenega naselja. Mala Seva je bila prvotno samo kmetijska.
Sklad sam predlagal delitev svoje parcele
Iz navedb na skladu je še razbrati, da so že prejeli vloge za odkup zemljišča ob cesti (št. 2874) pa tudi tistega (št. 2866/1), ki sledi štirim zasebnim parcelam; za obe zemljišči torej, ki ju povezuje nova dostopna pot. “Skladova komisija za promet z zemljišči vlog zakupnikov, podanih lani, še ni obravnavala. Lani pa smo ustavili postopek prodaje parcele št. 2874, saj se zakupnik ni strinjal s ceno zemljišča, kakršno je postavil sklad,” pojasnjuje Stopinškova.
Toda nenavadnih naključij s tem še ni konec. Sklad, ki ni izdal soglasja za ureditev začasnega vodovodnega priključka, je po drugi strani decembra lani začel postopke v zemljiški knjigi za vknjižbo pridobitve služnosti za parcelo št. 2866/1, da bi bilo do nje mogoče priti s sredine zemljišča št. 2874, čeprav bi bil z vidika ohranjanja celovitosti kmetijskih zemljišč bolj smiseln dostop po robu, kjer je že bila pot.
Kot zakupnica zemljišča št. 2866/1, do katerega je prav sklad predlagal dostop s svoje parcele ob osrednji cesti, je v zemljiški knjigi navedena Janja Sopotnik iz Portoroža. Kdo ima v najemu zemljišče ob cesti, ne vemo. Sopotnikova pa je zakupnica tudi parcele nekaj metrov stran (št. 2858), ki meji z enim od štirih zemljišč podjetja Malija, turizem.
MIRJANA CERIN
