Bodoča obrtna cona v Srminu se je spremenila v divje odlagališče
Območje bodoče obrtne cone v Srminu se je spremenilo v priročno divje odlagališče. Pogled na kakšnih pet črnih deponij kaže, da je priljubljeno zlasti med neosveščenimi “popoldanskimi gradbinci”, ki tja vozijo stare keramične ploščice in drug odvečen gradbeni material, ki verjetno nastaja pri obnovi objektov. Vse kaže, da so početju ekoloških brezvestnežev šteti dnevi.
SRMIN> Sodeč po vsakovrstni krami so se jim pridružili še posamezniki, ki se raje kot do zbirnega centra v Sv. Antonu zapeljejo do Srmina in tu odložijo, denimo, star fotelj, polomljene salonitne plošče, sode z kdo ve, kakšno vsebino in še marsikaj, kar tja ne sodi.
Odgovorne v družbi Sermin'g, ki je lastnica nekaterih nepremičnin v obrtni coni, smo vprašali, kako se nameravajo lotiti reševanja te pereče problematike. Direktor podjetja Aleš Bohinec pravi, da se s težavami soočajo, odkar je območje komunalno urejeno in so zgrajene dostopne poti do parcel. Do zdaj so že nekajkrat očistili in odpeljali kosovni material. Del parcel so oddali v začasni najem, da bi jih fizično zavarovali in zagotovili delno kontrolo.
“Ker pa so ti ukrepi kratkotrajnega značaja, razmišljamo o fizični zapori ceste, ki bi jo morebiti vzpostavili v soglasju z Mestno občino Koper,” napoveduje Bohinec. Verjame, da se bo problematika divjih odlagališč končala z začetkom gradnje vodnega parka in poslovnega centra Galeb oziroma s postavitvijo gradbiščne ograje. “To pa je odvisno od hitrosti reševanja sodnih zadev MOK, v katere smo bili vpleteni brez razloga,” še dodaja sogovornik.
V koprskem občinskem inšpektoratu pa medtem pravijo, da so v primeru industrijske cone povsem nemočni. “To ni javna površina, zato nimamo pooblastil za ukrepanje,” je jasen Valter Kozlovič. Poleg tega imajo v MOK zagotovljeno določeno vsoto denarja le za čiščenje odlagališč na javnih površinah.
NH
