Brazdasta orjaka na obisku v slovenskem morju

ISTRA > “Na podlagi fotografij hrbtnih plavuti in drugih delov telesa bomo lahko v sodelovanju s kolegi iz tujine ugotavljali, ali sta kita že bila identificirana drugod, zračni posnetki pa bodo omogočili ugotavljanje njunega telesnega stanja,” je povedal Tilen Genov iz društva Morigenos.

Slovenski ribič je brazdasta kita opazil v delu Tržaškega zaliva nedaleč od Debelega rtiča, na podlagi njegovega obvestila so ju nato izsledili tudi raziskovalci društva Morigenos. Po narejenih posnetkih sicer niso mogli prepoznati spola obeh brazdastih orjakov, vedo pa, da gre za dva odrasla primerka. Koliko časa se bosta zadrževala pri nas, Genov težko napove: “Možno je, da ju bomo še videli ali pa tudi ne. Včeraj, ko je bilo mirno morje, smo ju kar s težavo izsledili, danes pa bo opazovanje precej oteženo, saj je morje zaradi burje razburkano.”

Tretji opažen obisk v zadnjem desetletju

Brazdasti kit je sicer stalno prisoten v Sredozemskem morju, pogosteje ga je mogoče srečati v južnem Jadranu (letos je bilo nekaj opažanj v bližni Visa, Velebitskega kanala ...), v severnem Jadranu pa so takšna opažanja redkejša, pravi Genov, in zato tudi zelo dragocena.

Brazdastega kita, ki je edini stalno prisotni vosati kit v Sredozemlju, raziskovalci v severnem Jadranu opazijo v povprečju na vsakih nekaj let. Nazadnje so ga leta 2017 opazili med Lignanom in Gradežem, leta 2011 pa je bil opažen tako pred Trstom kot pred Piranom, kjer so imeli srečo, da so ga lahko občudovali tudi z obale. Čeprav je obisk teh morskih orjakov pri nas zelo nevsakdanji, obenem ni presenetljiv. “Veliko večji šok smo doživeli, ko smo leta 2009 pri nas opazili kita grbavca, ki ga v tem okolju sicer nikoli ne srečamo,” pravi predsednik društva Morigenos.

Ranljiva vrsta, kmalu morda celo ogrožena

Brazdasti kiti na severni polobli zrastejo do 22,5 metrov in 50 ton, njihovi vrstniki na južni polobli pa celo do 26 metrov in 80 ton. Prehranjujejo se predvsem z majhnimi rakci, imenovanimi kril, ter z nekaterimi majhnimi ribami. Kot pojasnjujejo v Morigenosu, je brazdasti kit trenutno na Rdečem seznamu opredeljen kot ranljiva vrsta, vendar trenutno poteka ponovna ocena statusa ogroženosti te vrste v Sredozemlju. “Sicer nova ocena v okviru Rdečega seznama še ni končana, a glede na številčnost vrste v Sredozemlju kaže, da bo sredozemska populacija brazdastega kita opredeljena kot ogrožena”, še razloži Tilen Genov. Kot dodaja, so glavne grožnje tej vrsti v Sredozemlju naleti hitrih ladij, podvodni hrup, kemično onesnaženje in mikroplastika.

Sporočite jim, če ju opazite

V društvu Morigenos so izpostavili odlično sodelovanje z lokalnimi ribiči in dejali, da brez njih včeraj ne bi mogli zabeležiti pomembnega opažanja. Vse, ki so te dni na morju, pozivajo, da jim v primeru opažanj kitov to čim prej sporočijo na telefonsko številko 031/771-077, saj jim bo to v pomoč pri zbiranju pomembnih informacij o gibanju in zdravstvenem stanju teh živali. Obenem prosijo lastnike plovil, da se kitom ne približujejo na manj kot 200 m in s tem zmanjšajo morebitni negativni vpliv nanje.

Društvo Morigenos delfine in občasno druge vrste kitov v Tržaškem zalivu in okoliških vodah preučuje od leta 2002, s poudarkom na raziskavah velikosti in razširjenosti populacije, vedenja, socialne in genetske strukture ter vplivov človeških aktivnosti na delfine.