Brez obnove računi ne bodo nižji
Pričakovanja nekaterih stanovalcev na Markovcu, kjer je pred meseci upravljanje tamkajšnje kotlovnice prevzela družba Istrabenz Plini, so bila očitno prevelika. Pravijo, da so jih dolga leta jezili visoki računi za ogrevanje, pod katere se je podpisovala donedavna skrbnica kurilnice Nataša Fabris, zato so upali, da bo zdaj vse drugače. V Istrabenz Plinih se s takšno oceno ne strinjajo in dodajajo, da se spremembe ne morejo zgoditi čez noč.
MARKOVEC > “Še vedno nam nihče ne zna pojasniti vrednosti fiksnih stroškov in kurilne enote, ter kako se obračunavajo korekcijski faktorji v posameznem stolpiču oziroma stanovanju,” je nezadovoljen Jože Bartol s Krožne ceste na Markovcu. Na te nejasnosti smo opozarjali že v obdobju, ko je s kurilnim sistemom v naši soseski upravljala prejšnja skrbnica Nataša Fabris, dodaja sogovornik. Med drugim ga moti, da tudi družba Istrabenz Plini računov ne izstavlja za porabo v preteklem mesecu, temveč morajo plačevati akontacije.
Zakaj se drugod grejejo ceneje?
“Ne razumem, zakaj smo morali avgusta poravnati avanse z zneskom na podlagi obračuna v marcu. Dobil sem položnico za plačilo 34 evrov, kar se mi zdi nedopustno. Račun sem zavrnil, Istrabenz Pline pa obvestil, da sem pripravljen plačati le 10 evrov,” navaja Bartol. Sprašuje se, čemu mu strošek ogrevanja zaračunavajo po velikosti površin v stanovanju, ko pa balkona ne ogreva, pa tudi sicer se po potrebi večinoma greje s klimatsko napravo.
Za primerjavo navede, kako je njegov prijatelj v Lendavi aprila plačal 31 evrov, a so bili v znesku poleg ogrevanja všteti tudi vsi drugi komunalni stroški. Tudi v Ljubljani so po njegovih besedah računi povsem znosni, saj naj bi januarja ogrevanje dobrih 65 kvadratnih metrov velikega stanovanja stalo le 45 evrov. Še ugodneje pa je - kot pravi - živeti v Luciji, kjer za ogrevanje 63 kvadratnih metrov velikega stanovanja plačujejo le 25 evrov. “Torej je povsem nelogično, da morava z ženo v Kopru, kjer so zime milejše, za gretje v slabih 49 kvadratnih metrih velikem stanovanju avgusta plačevati 34 evrov! Takrat se ne ogrevam, zato bi mi morali obračunati le fiksne stroške,” je ogorčen Bartol.
Sistem je tudi socialno naravnan
Član uprave v podjetju Istrabez Plini Aldo Srabotič se s takšnim razmišljanjem ne strinja. Pravi, da morajo odjemalcem obračunavati akontacije tudi v poletnih mesecih, ker jih k temu zavezujejo splošni pogoji za dobavo in odjem toplotne energije, ki so jih etažni lastniki in tedanja upravnica kotlovnice sprejeli pred tremi leti. Takrat so se dogovorili za uporabo sistema 12 mesečnih akontacij in letnega poračuna.
“Takšen način ima nekaj prednosti. Med drugim so stroški enakomerno porazdeljeni, kar pomeni, da je upoštevan socialni vidik,” pojasnjuje Srabotič. Pasti tovrstnega sistema pa se skrivajo v poračunu, saj morajo nekateri stanovalci na koncu leta doplačati precejšen znesek, medtem ko drugim vrnejo preveč plačane stroške.
Dodaja, da je družba Istrabenz Plini kot upravnik kotlovnice le izvajalec obračuna toplote. Podatke dobi od izvajalca delitve stroškov (Merilna tehnika, Brunata, Dom Koper…) v obliki razdelilnika stroškov, ki je podlaga za izstavitev računov za ogrevanje. “Korekcijski faktorji, ki so jih morali stanovalci potrditi, so v domeni etažnih lastnikov in upravnikov blokov. Mi s tem nimamo nič,” pojasnjuje Srabotič. Dodaja, da se po površini stanovanja obračunava le fiksni del cene skladno s sklepom Kurilnega odbora.
Fiksni stroški bodo kmalu nižji
Ta znesek, ki zdaj znaša 0,37 evra po kvadratnem metru stanovanjskih površin, bodo kmalu znižali za dobrih 32 odstotkov, obljublja Srabotič. Cena kurilne enote pa bo znana šele po sprejetju in potrditvi obračuna pretekle kurilne sezone. To naj bi bilo jasno prihodnji mesec.
Sicer pa v Istrabenz Plinih nimajo podatka, da se stanovalci ne bi strinjali s trenutnim načinom obračuna. Sprejela in potrdila ga je večina etažnih lastnikov, kar pomeni, da je dogovor zavezujoč za vse stanovalce. Sprememba je tako možna le s soglasjem večine etažnih lastnikov kotlovnice.
Branko Veladžić iz Kurilnega odbora kotlovnice na Markovcu ostaja optimističen in napoveduje, da bo pravi znesek na položnicah jasen po sprejetju finančnega načrta v prihodnjih dneh. Stanovalce, ki se čudijo avgustovskim položnicam, pa spomni, kako zaradi sprememb pri upravniku kotlovnice zadnje tri mesece sploh niso prejeli računov, zato je bilo nerealno pričakovati, da jim stroškov na koncu ne bo treba poravnati. “Prepričan sem, da se bomo ceneje ogrevali, ko bomo dokončno poskrbeli za obnovo dotrajanega vročevoda. Dobrih 45 odstotkov je že prenovljenih, nekaterih vej pa sploh ne bo treba obnoviti, ker so novejše gradnje, denimo, nad domom upokojencev,” pravi Veladžić.
Enakega mnenja je tudi Srabotič. Odjemalci, lastniki in upravniki stanovanj se morajo čim prej zavedati obveznosti, ki jih imajo za normalno obratovanje, vzdrževanje ter potrebno tehnološko posodabljanje toplotnih naprav, kotlovnice in toplovodnega omrežja ter da se odločijo za zamenjavo stare, dotrajane opreme v toplotnih postajah.
Kurilnica je energetsko potratna
“V kotlovnici Markovec so nameščeni trije kotli, ki za delovanje uporabljajo ekstra lahko kurilno olje (ELKO). Vročevodni sistem v dolžini 6,4 kilometrov je energetsko še vedno potraten, saj je obnovljen le v dolžini 2,4 kilometra. Na podlagi razpoložljivih podatkov znašajo toplotne izgube na omrežju približno 20 odstotkov distribuirane toplote,” našteva Srabotič. Opozarja pa, da še vedno nimajo v rokah vse dokumentacije, ki bi jo morali od Fabrisove prejeti ob spomladanski primopredaji. “Nimamo v rokah uporabnega dovoljenja za objekt, niti projektov kotlovnice, prav tako manjka obratovalni dnevnik in drugi zapiski o tehničnih zadevah. Med drugim ob pregledu ni deloval varnostni ventil, prav tako ne nadzor podpostaj vročevoda in še kaj bi se našlo,” pravi Srabotič.
V Istrabenz Plinih menijo, da na stroške ogrevanja, ki se razlikuje med uporabniki različnih slovenskih mestnih kurilnic, vplivajo številni dejavniki. Med drugim:
> povprečna zunanja temperatura v kurilni sezoni;
> ravnanje odjemalca (za stopinjo Celzija nižja temperatura v prostoru pomeni do šest odstotkov prihranka pri energiji in s tem pri stroških);
> vzdrževanje ogrevalnih naprav, kotlovnice in vročevodnega omrežja;
> tehnološko sodobni ogrevalni sistem, ki omogoča učinkovito izrabo energije;
> cena in vrsta energenta:
> energetska učinkovitost stavb (toplotna izolacija zunanjih sten, zamenjava oken).
NATAŠA HLAJ
