Brezdomec v adamovem kostumu

Istra
, posodobljeno:

“V Gregorčičevi ulici sem z družino živela 17 let, od tega sem se najmanj deset let z odgovornimi borila, da bi preselili štiri brezdomce iz sosednje hiše, ker je postalo življenje v naši ulici nemogoče. Nazadnje sem obupala in se odselila,” nam je zaupala Pirančanka.

Nekdanji počitniški dom v Gregorčičevi ulici, kamor so pred leti začasno namestili štiri brezdomce, ki s svojim načinom obnašanja in življenja vznemirjajo okoliške prebivalce in mimoidoče
Nekdanji počitniški dom v Gregorčičevi ulici, kamor so pred leti začasno namestili štiri brezdomce, ki s svojim načinom obnašanja in življenja vznemirjajo okoliške prebivalce in mimoidoče Lea Kalc Furlanič

PIRAN> Brezdomci, ki so jih pred leti začasno namestili v nekdanji počitniški dom v Gregorčičevi ulici v lasti občine, so štirje. Ne samo najbližji sosedi, ki se, mimogrede, zaradi lastne varnosti v PN ne upajo izpostaviti z imenom in priimkom, ampak tudi Pirančani vedo povedati, kakšne navade imajo.

Sosedje so se bili primorani odseliti

Predvsem pa, da se okoliški prebivalci nemalokdaj ne počutijo najbolj zadovoljni s kvaliteto življenja v tem predelu mesta. Eden od brezdomcev naj bi se namreč v adamovem kostumu kazal na balkonu, drugi popival in kričal, tretji zbira stare predmete (posebno kolesa) in jih pušča na ulici, četrti naj bi bil uživalec prepovedanih substanc. “Prejšnji mesec so po nesreči zanetili požar v hiši, iz katere tako zaudarja, da največkrat zunaj pod svojimi okni niti ne sušim perila. Ta hiša je skladišče alkohola, podgan, ščurkov, igel, starih predmetov, smeti. Kot najbližja soseda z družino preprosto nisem več vzdržala življenja v takem okolju in smo se odselili,” je ogorčena Pirančanka. Njeno ime hranimo v uredništvu, tako kot imeni ostalih dveh sosedov, ki sta se obrnila na nas in na občino.

Zgodba ima torej že dolgo brado, ne nazadnje tudi zato, ker smo o ureditvi statusa štirih brezdomcev v Gregorčičevi ulici (za nekdanjim hotelom Punta), v občinski upravi spraševali že kmalu po lanski zamenjavi oblasti. In tudi zato, ker je omenjena Pirančanka intenzivno iskala pomoč na občini tudi v prejšnjih mandatih.

Občina jim bo uredila zabojnike

Končno smo po nekaj tednih z občine prejeli skopa pojasnila. “Na pobudo župana Petra Bossmana smo ustanovili posebno komisijo, pri reševanju te problematike sodelujejo za to odgovorne občinske službe in center za socialno delo. Trenutno iščemo potencialne rešitve. Prvi rezultati naj bi se pokazali v naslednjih dveh letih. Kaj več vam ne moremo še povedati, saj smo šele zasnovali način reševanja ustrezne nastanitve in oskrbe brezdomcev v Piranu. Trenutno jih je v mestu 12,” sporoča vodja županovega kabineta Dimitrije Šamšal. Pa še, da bodo za brezdomce poskrbeli tako kot v Kopru in Izoli, torej s postavitvijo posebnih zabojnikov za prenočevanje.

To seveda terja ustrezni komunalno opremljen prostor, ljudi, ki jim sreča v življenju ni bila naklonjena, pa tudi ni primerno seliti povsem na obrobja naselij.

Aljoša Golubič, ki pod okriljem centra za socialno delo zadnja štiri leta skrbi za brezdomce v piranski občini (približno 40 jih je), pravi, da se zadeve reševanja njihove ustrezne namestitve žal premikajo po polžje. Da omenjeni štirje možakarji sicer za okolico niso nevarni, vendar pa verjame sosedom, da jih vznemirja njihov način življenja in obnašanja. Župan Bossman je te ljudi v mestu tudi obiskal. Golubič je pred časom tudi našel donatorja, ki bi bil pripravljen kupiti tri zabojnike za brezdomce, vendar naj takrat občina še ne bi uspela zagotoviti primerne parcele zanje. “Naš cilj je poleg zabojnikov za prenočišča še odprtje skromnega dnevnega centra za brezdomce v Piranu. S kuhinjo, sanitarijami in dnevnim prostorom. O vsem skupaj na občini tečejo dogovori, upati je, da bomo za te ljudi kmalu ustrezno poskrbeli,” dodaja Golubič.

LEA KALC FURLANIČ