Brezdomski piknik z odbojko na mivki
Rdeči križ Koper je danes priredil prav posebno druženje, prvi brezdomski piknik, namenjen vsem brezdomcem v Istri. Gostila ga je ankaranska Sv. Katarina, prišlo pa je tri ducata sončno in večinoma športno razpoloženih brezdomcev.
ANKARAN > Vabilo je morje, bose noge so se poganjale kvišku med odbojko na mivki, po mizah so padale karte za briškolo, hrana je bila na dosegu roke in senca za počitek prav tako. Strokovna sodelavka Rdečega križa Elena Zajec Vilimanović je merila vrednosti sladkorja in holesterola v krvi ter vesela ugotavljala, da “zdravstveno stanje brezdomcev ni tako alarmantno”.
Na videz brezskrben dan je na Sv. Katarino privabil ljudi brez lastne strehe nad glavo. Pripeljali so se skupaj s strokovnimi delavci iz treh istrskih institucij, ki skrbijo za brezdomne ljudi. Škofijska Karitas v Bertokih in njena vodja Darija Zver se je zavzeto pogovarjala z Ireno Sirotič, predsednico koprskega Rdečega križa ter si izmenjevali informacije o pripravah na novi razpis ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti.
Zavetišče Rdečega križa je nenehno polno, 14 ljudi živi v njem, poleg tega pa pri njih pomoč poišče še sto ljudi. “Takšno druženje potrebujemo, saj si izmenjamo dobre prakse in ljudje se spoznavajo. Brezdomci potrebujejo materialno podporo in podporo za osebno rast. Vesela sem, da jim lahko zagotovimo vsaj socialno varnost,” pravi Irena Sirotič. Želi si, da bi Koper dobil humanitarni center za vse, ki potrebujejo pomoč, in da bi imeli na voljo dve manjši stanovanji, v katerih bi novo življenje začeli vsi brezdomci, ki so se že osamosvojili. Morda se bo kakšna od želja uresničila prav kmalu.
Ingrid Ličen, vodja piranskega Kažuna, je prav tako osredotočena na razpis, ki bo tudi brezdomskim programom prinesel zagotovljeno financiranje za programsko obdobje prihodnjih petih let. “Tako na terenu kot v Kažunu je pestro. Zavetišče je polno, v njem živi 12 ljudi. Z obdelovanjem vrta in prodajo na naši stojnici jih spodbujamo k vključevanju v vsakdanje življenje. Upamo na dodatne kadre, prostovoljcev pa imamo veliko, kar 12 jih je, med njimi je polovica naših uporabnikov in so zelo dragoceni,” pojasni Ingrid Ličen.
Uroš se je pred kratkim iz Pirana preselil v Koper, kjer živi v najetem stanovanju. “Še naprej si želim pomagati brezdomcem, saj razumem, kako je, če živiš brez strehe nad glavo. Človek ni žival, da bi živel pod vedrim nebom,” pove Uroš in potrka na vest vsem, ki mislijo drugače. ALENKA PENJAK
