Bržan ni zadovoljen z doseženim
Na vsakoletnem srečanju z novinarji je koprski župan Aleš Bržan včeraj spregovoril o dosežkih zadnjih štirih let in ključnih nerešenih izzivih občine. Med največjimi je poleg stanovanjske problematike in desetletja nerešenega vprašanja vodooskrbe izpostavil tudi nezadovoljstvo z doseženo stopnjo razvoja gospodarstva.
Koprski župan Aleš Bržan je pred koncem mandata predstavil ključne izzive, s katerimi se bo občina soočila v prihodnosti.
Foto: Pn“Pri podpori razvoju gospodarstva nisem zadovoljen z doseženim,” je včeraj poudaril koprski župan Aleš Bržan in dodal, da na področju gospodarstva v občini še ni prišlo do resnega preboja. Ocenil je, da občinska uprava dobro deluje, vendar hkrati meni, da pri ključnih izzivih potrebno doseči razvojni preskok - in eno izmed teh je ustvarjanje pogojev za boljše delovanje obstoječih gospodarskih subjektov in razvoj novih.
Gospodarski razvoj kot eno od osrednjih prioritet je izpostavila tudi občinska svetnica Mojca Kačinari, ki ji je župan zaupal skrb za to delovno področje. Dejala je, da želi občina ustvariti pogoje za močnejši gospodarski razvoj, med drugim z ustanovitvijo tehnološkega stičišča: “Ustvariti želimo podporno okolje za obstoječa in novonastala podjetja ter jim omogočiti boljše pogoje za razvoj, zaposlovanje in pridobivanje kapitala.” Prepričana je, da se bo s pospešenim gospodarskim razvojem več denarja za različne projekte steklo tudi v občinsko blagajno.
Poleg osrednjega stebra koprskega gospodarstva, ki se v pretežni meri naslanja na pristanišče in z njim povezane dejavnosti, želi občina spodbujati tudi turizem, kmetijstvo in tako imenovano srebrno ekonomijo, ki predstavlja odziv na izzive starajočega se prebivalstva.
Razvoj ovirajo zapleteni zapuščinski procesi
Med še neobvaldane izzive je Bržan uvrstil tudi pomanjkanje stanovanj, saj obstječa in prihodnja ponudba - tako javna kot zasebna - zaenkrat ne zadostujeta za premostitev stanovanjske stiske. Pojasnil je, da bodo nadaljevali s postopki v zvezi z junija letos zavrnjenim prostorskim aktom, ki bi omogočil gradnjo približno 170 javnih najemnih stanovanj v Olmu, saj ocenjuje, da je bila zavrnitev na občinskem svetu posledica bližajočih se volitev in ne dejanskega nasprotovanja reševanju stanovanjske stiske. Zavoljo tega bodo občinski svetniki o novem občinskem prostorskem načrtu najverjetneje odločali šele po lokalnih volitvah.
Kot enega izmed ključnih korakov pri spodbujanju razvojnih premikov Bržan vidi tudi v sprostitvi nepremičnin, ki so trenutno nenaseljene zaradi zapletenih zapuščinskih postopkov. Pričakuje, da bi bilo to mogoče urediti tudi z zakonskimi spremembami v sodelovanju z državo. Pri tem pogreša aktivnejšo vlogo države, saj občina ne more spreminjati nacionalne zakonodaje. “Sam bom prevzel vlogo glavnega povezovalca za dobrobit naše občine in ustrezne zakonske spremembe, pri čemer ne vidim prav nobene omejitve pri sodelovanju z levo ali desno vlado,” je napovedal. Podžupan Janez Starman je pojasnil, da je vlada sicer ob koncu leta 2024 na njihov predlog nekoliko skrajšala skrajšala ključne roke z namenom pospešitve dolgotrajnih zapuščinskih postopkov.
Sodelovanje z vlado bo potrebno tudi pri nadaljnem reševanju problema vodooskbe v slovenski Istri. V okviru projekta povezovanja vodnih sistemov bo 12 primorskih občin vloge za gradbena dovoljenja in sofinanciranje po njegovih besedah oddalo do konca meseca, a bo to šele prvi naslednji korak na dolgi poti do realizacije projekta. Trenutno sicer poteka postopek izbire direktorja tega javnega vodovodnega podjetja za naslednja štiri leta, a to po Bržanovih besedah ne bi smelo vplivati na prizadevanja za rešitev ključnega dolgoročnega izziva koprske občine. • žur