Čakanje odnaša milijone
Šestnajst istrskih, kraških in notranjskih občin se je še pred kratkim nadejalo, da bodo do konca leta dobile gradbeno dovoljenje za center za ravnanje z odpadki v industrijski coni v Logatcu (Cero NIK).
PRIMORSKA> Gradili bi ga prihodnje leto in leta 2014 začeli s poskusnim obratovanjem, da bi leto zatem zadostili evropskim zahtevam glede ravnanja z odpadki. Vendar je šestnajsterico v četrtek zapustila največja, koprska občina. Projekt utegne še bolj ogroziti novo ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Kot razlog za odstop od projekta je koprski župan Boris Popovič navedel neučinkovite posameznike iz strokovnih služb ministrstva za kmetijstvo in okolje, zaradi česar občine po njegovem mnenju nimajo možnosti uresničiti svojih projektov.
Preveč prevelikih centrov
Kot vse kaže, je v mislih imel namestnico generalnega direktorja direktorata za javne službe in investicije omenjenega ministrstva, Bernardo Podlipnik. Ta naj bi 16 županom sredi prejšnjega tedna v Logatcu sporočila, da na ministrstvu še preučujejo predvidene regijske centre za ravnanje z odpadki. Bili naj bi predimenzionirani in preštevilni. Ker naj bi 16 istrskih, kraških in notranjskih občin ustvarilo “le” 36.000 ton mešanih odpadkov na leto in na Goriškem 45.000 ton, naj bi za celotno Primorsko zadostoval en sam center.
Koordinator 16 občin Gašpar Gašpar Mišič pa poudarja, da Podlipnikova nima pravih podatkov. Šestnajsterica zbere 45.000 ton odpadkov, na Goriškem naj bi jih precej manj. Meni tudi, da bi se njihovemu naboru občin lahko pridružile še številne druge: “Količine odpadkov so znane. Z njimi bi morali zgolj pravočasno dopolniti dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.”
Stroške bi znižali
O tem, ali izpolnjujejo kriterije, ki jih navajajo kohezijski skladi, ne dvomi: “Predvidevajo najmanj 100.000 prebivalcev, mi jih imamo skupaj več kot 200.000, v poletni sezoni tudi 300.000. Od 45.000 ton mešanih odpadkov pa bi na koncu bilo 4000 do 6000 ton ostanka, ki bi ga odložili na kakšni deponiji z okoljevarstvenim dovoljenjem za obratovanje po letu 2015 ali pa na deponiji v Novem mestu, za ureditev katere smo že podpisali pismo o nameri.”
V Novo mesto bi odpeljali samo 10 do 15 odstotkov vseh odpadkov. Štirikrat več (do 60 odstotkov) bi jih odpeljali v Logatec. Približno 40 odstotkov pa bi jih zadržali v sortirnici na Srminu. Delovala bi kot “prekladalna rampa”, na kateri bi grobo presortirali odpadke in ločene frakcije takoj odpeljali v predelavo. Po Mišičevih izračunih bi jih ravnanje z odpadki stalo največ 95 evrov za tono, s stroški prevoza vred. Zdaj v Piranu, na primer, odštejejo 147 evrov za tono.
A zdi se, da to ministra Franca Bogoviča še ne prepriča. V njegovi službi za odnose z javnostmi in promocijo napovedujejo, da bodo ta mesec podrobno pregledali predloge projektov na področju ravnanja z odpadki: “Z občinami, ki so vključene v posamezne projekte, bomo sklicali sestanke, s Cero NIK predvidoma prihodnji teden. Po pregledu vse infrastrukture bo pripravljena celovita strategija za urejanje tega področja.”
MIRJANA CERIN
