Časa za nove študije ni več, potrebno je ukrepanje

LJUBLJANA > V preteklosti je bilo resda opravljenih veliko študij in analiz, ni pa bilo primerjave med njimi, je smotrnost priprave nove študije utemeljeval minister Simon Zajc. S postavitvijo variant na skupni imenovalec bo mogoče priti do rešitve, ki ne bo predmet medsebojnih očitkov in pomislekov, ali je res najboljša. “Rešitev mora biti racionalna in finančno vzdržna, saj bodo stroške zagotavljanja vode občutili in nosili tudi oziroma predvsem uporabniki. Zagotoviti jim moramo torej ne le vodo, temveč tudi čim cenejšo vodo,” je dejal Zajc.

Časa za nove delovne skupine ni več

Minister je poslancem odgovarjal dva meseca po tistem, ko Branko Simonovič (Desus) ni bil zadovoljen z njegovim odgovorom na poslansko vprašanje o zagotavljanju ustavne pravice do pitne vode za prebivalce na območju rižanskega vodovoda. Hkrati je včerajšnja razprava potekala dan po tistem, ko je direktor direkcije za vode Tomaž Prohinar povedal, da so “v igri” za vodooskrbo Istre še štiri možnosti in da bo priprava primerjalne študije o tem, katera je najboljša, trajala leto in pol.

Dokler ne izberejo in dogradijo dodatnega vodnega vira za Istro, je treba po besedah ministra Simona Zajca izboljšati tehnične možnosti za zajem vode iz Istarskega in Kraškega vodovoda.

“Dosedanje aktivnosti kažejo, da smo se pri vsaki varianti ponovno vračali na začetek in ustanovili neko delovno skupino, ki je ponovno proučevala že preučeno,” je dogajanje v preteklosti včeraj povzel Simonovič. S projektom je treba nadaljevati tam, kjer se je v ustavil, “in končno prenehate z imenovanjem delovnih skupin, ki z mnenji in analizami proučujejo že ugotovljeno”, je prepričan.

Podobno je izpostavila tudi Meira Hot (SD): “Ali se zavedamo, da bomo v primeru morebitnega vnovičnega izlitja kerozina ali druge strupene snovi v podtalnico tamkajšnji prebivalci odvisni zgolj in samo od kupljene vode? Se zavedamo, da bo takrat nastopilo toliko redukcij vode, da bo potrebno celotni obstoječi vodovod preprosto zapreti? A bomo takrat na Tartinijev trg postavili gasilsko cisterno z vodo, da bodo ljudje s kanglicami hodili ponjo? Časa za nove študije enostavno ni več.”

Simon Zajc

minister za okolje

“Stroške zagotavljanja vode bodo občutili in nosili tudi oziroma predvsem uporabniki. Zagotoviti jim moramo torej ne le vodo, temveč tudi čim cenejšo vodo.”

Kaj bi bilo najboljše?

Razlik med koalicijo in opozicijo pri tej temi ni; včeraj so v vseh poslanskih skupinah soglašali, da je treba zanesljiv vodni vir za Istro in zaledje najti čim prej. Pogledi, katera rešitev bi bila najboljša, pa so različni. Simonovič je kot projekt, s katerim bi veljalo nadaljevati, izpostavljal Padež in ministra vprašal, zakaj se je ta projekt leta 2006 ustavil.

Zajc je povedal, da je leta 2006 takratna vlada po posvetu z Računskim sodiščem naročila zunanjo revizijo projekta. Revizija je ocenila, da je Padež predrag in okoljsko preveč obremenjujoč, glede na to, da bi namesto njega morda lahko izkoristili Klivnik in Molo.

Več primorskih poslancev je včeraj spomnilo na rešitev, o kateri se je razmišljalo med leti 2011 in 2013, in sicer, da bi povezali ilirskobistriški, kraški in rižanski vodovod. Ker občine takrat niso bile sposobne izpeljati tega projekta, so izgubile že zagotovljena evropska sredstva zanj. Zvone Černač (SDS) je naklonjen povezavi omenjenih treh vodovodov z vodovodnim sistemom, ki iz Malnov napaja občini Pivka in Postojna. Ker sta občini nedavno obnovili vodovodno omrežje, to pa se tudi zelo približa omrežju kraškega vodovoda, bi bila povezava lahko hitra, učinkovita in cenovno ugodna, meni Černač. V SNS kot pravilno rešitev vidijo črpanje dodatnih količin vode v Klaričih.

Prav zaradi različnih mnenj, kaj bi bilo najboljše narediti, je treba zdaj različne variante primerjati med seboj, vztraja Zajc. Variante, ki ostajajo upoštevanja vredne, so povezava in izraba že obstoječih vodnih virov treh vodovodov s povečanjem črpanja v Klaričih ali pa z navezavo še na Malne. Aktualna ostaja možnost, da bi dodatne količine vode dobili iz že zgrajenih akumulacij Mola in Klinik, kot zadnja, ki jo bodo presojali, pa je gradnja nove akumulacije Padež.

“Izredne razmere terjajo hitre odločitve”

Enajst županov istrskih in kraških občin ter Ilirske Bistrice ima do prihodnjega petka čas, da poda mnenje o projektni nalogi.

S tem so jih seznanili v sredo na direkciji za vode in jim povedali še, da bo priprava študije trajala poldrugo leto, nekaj časa bo terjal tudi izbor izvajalcev.

Kakšno stališče bo zavzela koprska občina, včeraj še ni bilo jasno. Župan Aleš Bržan nam je povedal le, da bi manj škode naredili, če bi se za eno različico odločili z žrebom. “Postopki, ki so se jih lotili, bi bili primerni v normalnih okoliščinah, od 25. junija pa smo v izrednih razmerah, ki terjajo hitre odločitve. Ko pilot pred sabo zagleda goro, mora takoj reagirati,” je ponazoril.

Podobno pravi direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj: “Skupaj z istrskimi župani smo na sestanku na direkciji izrazili nezadovoljstvo s časovnico reševanja vodooskrbe. Bila bi ustrezna, če doslej ne bi imeli težav, mi pa smo že bili priča izrednemu dogodku. Vprašali smo tudi, kako bomo vodo zagotavljali v vmesnem obdobju, dokler ne bomo dobili dodatnih količin.”

Takoj po izlitju kerozina 25. junija so v Rižanskem vodovodu preventivno ustavili odjem vode iz izvira reke Rižane in začeli črpati podtalnico, manjkajoče količine so kupovali pri sosednjih dveh vodovodih. Rižanski izvir so začeli znova uporabljati sredi avgusta, kar pa ni bilo samoumevno, saj izvir lahko poleti presuši. Odkupe iz sosednih vodovodov so zmanjšali šele v zadnjem delu poletja. “Vse stroške smo beležili in jih vsak mesec predstavili Slovenskim železnicam. Tudi sestali smo se že.”

Višine stroškov ni navedel, direktor Slovenskih železnic Dušan Mes pa je odškodninska zahtevka Rižanskega vodovoda za junij in julij nedavno ovrednotil na 400.000 do 500.000 evrov. MC