“Če bo sodba pravnomočna, bo to nesporen dokaz, da so diplome lažne”

KOPER, LJUBLJANA > Po nedavni obsodbi Žižmonda in nekdanje direktorice fakultete Nade Trunk Širca, ki sta omogočila vpis v absolventski staž 670 študentom, ki niso bili vpisani v zadnji letnik fakultete, se je v javnosti pojavilo vprašanje veljavnosti samih diplom.

Pravnik Rajko Pirnat pa opozarja zlasti na novo okoliščino kazenske obsodbe Žižmonda zaradi kaznivega dejanja overitve lažne vsebine. Če bo sodba pravnomočna, je to "nesporen dokaz, da te diplome so lažne, torej da potrjujejo lažno vsebino," je ocenil. Ob tem je spomnil, da je že v preteklosti javno opozoril na možnost, da bodo imeli imetniki teh diplom težave v dokazovanju te izobrazbe v pravnem prometu. Pirnat sicer priznava kompleksnost vprašanja, saj zakon ne ureja odvzema diplome, UP pa ima glede tega "čuden akt", po katerem se diplomo lahko odvzame samo v roku treh let po dokončanju študija. Univerza v Ljubljani za primerjavo glede tega nima časovnih omejitev. Čeprav sodišče ni odločalo o veljavnosti samih diplom, pa je njihova "dokazna vrednost" slaba, meni Pirnat, sodba pa odpira tudi vprašanje odškodninske odgovornosti in ko oz. če bo sodba pravnomočna, tudi vrsto problemov glede tega, kako bo univerza ukrepala. Glede možnosti, da bi nekdo, ki je prišel do zaposlitve na podlagi te diplome, ostal brez službe, Pirnat pravi, da je v javnem sektorju razveljavitev pogodbe o zaposlitvi sicer možna, ampak pod določenimi omejitvami. O konkretni možnosti se Pirnat ni želel določno opredeliti, je pa priznal, da ta možnost ni izključena.

Medtem ko na ministrstvu za izobraževanje s sodbo niso uradno seznanjeni in je ne morejo komentirati, so tudi v Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) previdni. Kot je ocenil direktor Nakvisa Ivan Leban, gre za "zelo zapleteno pravno vprašanje", ki "ga bodo razpletali pravniki".

Pojasnil je sicer, da študijski program dobi veljavnost, čim je akreditiran, izvedba pa se začne z vpisom v razvid ministrstva. Ob tem je spomnil, da se je že zgodilo, da se je diplomam podelila javna veljavnost s spremembami zakona o visokem šolstvu.

Leban je opozoril še na pravno mnenje, na katerega se sklicuje tudi Univerza na Primorskem (UP) pri zatrjevanju veljavnosti omenjenih diplom.

STA je od UP pridobila omenjeno pravno mnenje, ki ga je septembra 2008 za tedanjega rektorja UP Rada Bohinca pripravila Polona Kovač s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani.

Kovačeva je med drugim ocenila, da visokošolski zavodi pri odločanju o pravicah in obveznostih študentov v zvezi z izvajanjem javnih programov delujejo kot nosilci javnih pooblastil, v okviru javnih pooblastil po zakonu o visokem šolstvu pa sta ključni nalogi predvsem določanje pravic in obveznosti študentov s splošnimi akti za izvrševanje javnih pooblastil.

Glede na tujo prakso in načelo sorazmernosti pa gre po njenem predvidevati, da tudi v morebitnem postopku presoje ustavnosti in zakonitosti splošnega akta ustavno sodišče ne bi poseglo v pravni položaj diplomantov, čeprav bi se izkazalo, da so bili pogoji za vpis oz. izpolnitev obveznosti po programu za pridobitev naziva neustrezni, če ni krivdnega ravnanja na strani diplomantov.

Kot dodaja, postopka odvzema naslova oziroma razveljavitve diplome ne ureja niti področna zakonodaja niti akti UP niti zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), vendar gre pri tem zaradi javnopravne narave zadeve smiselno uporabiti ZUP.

Pri tem zaradi načel, kot so sorazmernost, predvidljivost, veljava predpisov v času sprejema ter prepoved retroaktivnosti, postopek izvede visokošolski zavod, ki je diplomo izdal, toda le, če je mogoče ugotoviti protipravno ravnanje diplomanta in ne, če so razlogi nepravilnosti na strani ustanove, ter z v času izvajanja programa veljavnimi in ne naknadno spremenjenimi splošnimi akti.

Kovačeva sklene, da bi bil torej postopek odvzema naslova možen s smiselno rabo ZUP, a le če bi bila protipravnost ob vpisu na strani študenta oz. diplomanta. Sklepi fakultete za management o določitvi pogojev za vpis so materialno gledano splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil, pri tem pa rektor oz. univerza nimata pravne podlage za razveljavitev oz. odpravo aktov senata fakultete za nazaj. Postopek presoje zakonitosti bi se lahko izvedel le na ustavnem sodišču.

STA