Če ne bo domačinov, ne bo niti turistov
Na prireditvi Živeti z morjem, ki je minuli konec tedna potekala prvič, so Pirančani prikazali kulturo bivanja, ki je tesno povezana z morjem. Kako pripraviti pedoče, kako privezati trnek in avtohtone družabne igre so samo nekatera od vsakdanjih opravil prebivalcev obmorskega mesta.
PIRAN > Bližina morja je prebivalce Pirana in njihovo kulturo bivanja zaznamovala na poseben način, saj vpliva na prehranjevalne navade, obrti, način komuniciranja in preživljanje prostega časa. V Zavodu za revitalizacijo mediteranske kulture Mediteranum so se zato odločili vsakdanjik ljudi v obmorskem mestu približati vsem Pirančanom, pa tudi drugim obiskovalcem. Ob koncu tedna so pripravili prvo v nizu prireditev Živeti z morjem, ki se bodo ponavljale vsak drugi vikend v mesecu. Tokrat si je lahko vsak od obiskovalcev, prevladovali so domačini, preizkusil v igri mora giapponese, v privezovanju trnka, pripravi ribiške in druge opreme. Ogledati si je bilo mogoče, kako se pripravijo pedoči oziroma klapavice, Tilen Genov iz društva Morigenos pa je predstavil delfine v našem morju.
Gre predvsem za improvizacijo
“To je festival čisto svoje sorte. Gre predvsem za improvizacijo. Nikoli ne vemo, kdo vse bo prišel,” je o prireditvi povedal Slobodan Simič Sime iz zavoda Mediteranum. Tokrat sta sicer odpadli igri pandolo in mora cantada, ki bosta prišli na vrsto prihodnjič. Takrat bodo tudi pokazali, kako izdelati vesla.
Simič si želi, da Pirančani pridejo na Punto in opozorijo na način življenja, ki ga živimo še danes in na tesno povezanost ljudi z morjem. “Nas Pirančanov, ki živimo z morjem, je še veliko. Radi bi, da ljudje spoznajo našo kulturo in da se ji tudi postavijo v bran. Ne smemo razmišljati, da pravih Pirančanov ni več, da vse izumira, ker to ni res. Zagotovo nas je približno 800 takih, ki živimo z morjem. Mislim, da je to dovolj velika skupina ljudi, da lahko z nekaj truda pridobimo tudi druge,” je prepričan Simič, ki si želi, da bi na prireditve prihajali predvsem Pirančani in skupaj oživili mesto. “Seveda so dobrodošli tudi turisti, vendar če ne bo domačinov, ne bodo prišli niti turisti. Celotno zadevo smo zato zasnovali tako, da se lahko prav vsakdo priključi in preizkusi v različnih veščinah,” še dodaja Sime, ki čez dve leti namerava na ministrstvo za kulturo poslati pobudo, da naj država zaščiti piransko kulturo bivanja kot nematerialno dediščino.
“Take ideje in prireditve podpiram, saj se mi zdijo zelo pozitivne. Mestu in Pirančanom zagotovo veliko dajejo, saj Piran postaja vse bolj mrtvo mesto. Oživljanje kulture pa je zagotovo zanimivo tudi za turiste. Upam, da se bo prireditev obnesla, za kar pa moramo poskrbeti domačini, ki moramo sodelovati v čim večjem številu,” je povedala Mirella Petronio iz Portoroža, ki se je preizkušala v pletenju ladijskih brkov.
Stare piranske vrednote tudi danes
Njen mož Vili Petronio, sicer rojeni Pirančan, prav tako podpira vsako pobudo, ki si prizadeva obuditi stare običaje in spomine. “Poleg ohranjanja nematerialne dediščine s temi dogodki ljudi tudi prepričujemo, da so te vrednote pomembne. Stare piranske vrednote so lahko vrednote še danes. Ko jih bodo danes tudi tisti, ki sicer niso rojeni Pirančani, začutili, potem bomo nekaj dosegli. Če bodo organizatorji, predvsem pa domačini, vztrajali, bomo te dogodke še razširili. Če pa nam uspe zraven popestriti tudi turistično ponudbo, pa še toliko bolje, saj bomo turistom lahko ponudili nekaj drugačnega,” je prepričan Petronio. NUŠA PEVC
