“Če ne bodo ukrepali, bomo ceste zaprli sami”

ISTRA > Kdaj bo konec prometne nočne more, se prebivalci Istre sprašujejo že najmanj 20 let. Ko se ozračje dovolj otopli, se namreč proti Istri začnejo valiti kolone pločevine, ki domačinom dodobra zagrenijo življenje. Avtomobilov in obiskovalcev je vsako leto več, cestnoprometna infrastruktura, ki je malodane enaka kot pred petdesetimi leti, pa tega prometa preprosto ne požira več. V slovenskem predelu Istre novih cest tako rekoč ne gradijo več, izvajalci pa dotrajana cestišča najraje popravljajo in zapirajo med spomladanskimi meseci, ravno ko se ceste začnejo polniti.

Vsega imajo dovolj

“Že vsaj deset let kličemo na pomoč, pristojne pa pozivamo, da uredijo prometno zagato, ki je tukaj nastala. Vsako leto prosimo redarje, da pridejo v Šmarje in pomagajo preusmerjati promet. Če pristojne službe ne bodo ukrepale, bomo ceste zaprli sami,” je zagrozil predsednik sveta krajevne skupnosti Šmarje Andrej Medved, ki je ogorčen, da koprska občina po vseh teh letih dovoljuje turistom, da se vozijo po lokalnih cestah in divjajo skozi vasi.

Andrej Medved

predsednik sveta krajevne skupnosti Šmarje

“Vsega imamo dovolj. Ves čas so nas klicali razjarjeni domačini. Skozi vasi so zopet vozili avtodomi, promet se je ustavil. Nakar je v Grinjan prišla policija, ki je promet usmerjala nazaj na Šmarje, tako da je na koncu nastala dvojna kolona vozil.”

Ko se promet na relaciji Šmarje-Koper ustavi, se neučakani vozniki odpravijo po ozki in vijugasti cesti, ki iz Šmarij vodi v Grinjan. Tako je bilo tudi med tokratnimi velikonočnimi prazniki. “Vsega imamo dovolj. Ves čas so nas klicali razjarjeni domačini. Skozi vasi so zopet vozili avtodomi, promet se je ustavil. Nakar je v Grinjan prišla policija, ki je promet usmerjala nazaj na Šmarje, tako da je na koncu nastala dvojna kolona vozil,” se je pritožil Medved. Kot je še dejal, prebivalci Šmarij in bližnjih vasi od voznikov, ki se vozijo skozi njihove kraje, nimajo prav nič. “Ne ustavijo se niti na kavi, samo dirjajo mimo. Vozijo prehitro in so zato nevarni. Z izpušnimi plini onesnažujejo okolje. Kadar jim poskusiš pojasniti, da so ceste namenjene lokalnemu prometu, se razjezijo. Naši otroci ne smejo več na cesto, prebivalci pa se med vikendi in prazniki ne moremo več premakniti iz hiše,” ostro doda Medved.

Z razširitvijo do pretočnega prometa

Dolge kolone vozil so ob izteku praznikov ohromile promet tudi v koprski Šalari. Promet se je ustavil na krožišču med Dolinsko in Šmarsko cesto ter na križišču pri Slavčku. “Že zdaj se pozna, da ni več mejnih prehodov, zdaj bodo ozka grla denimo v Kopru še bolj obremenjena,” je prepričana Ana Lah iz Šalare, ki se med poletnimi meseci, ko je gneča v tistem delu Kopra zaradi tranzitnega prometa na Hrvaško najhujša, mora znajti, kakor ve in zna. “V glavnem se izogibamo krožišču pri Mercator centru, tam je najhuje. Iz Šalare se na Šmarsko cesto največkrat vključujemo pri lekarni oziroma Petrolu,” pove Lah in doda, da so kolone iz leta v leto hujše. “Domačini poznamo stare, lokalne ceste, ki vodijo okoli glavnih prometnih vpadnic. Se pač vozimo nekaj več časa,” pove tamkajšnja prebivalka Jasna Arko, predsednica Civilne iniciative Šalara, Škocjan, Triban in Bošamarin. Čeprav člani civilne iniciative nasprotujejo trasi načrtovane hitre ceste med Koprom in Dragonjo, se zavzemajo za širitev in rekonstrukcijo obstoječe Šmarske ceste, s čimer bi se nekoliko sprostil promet. “Nepojmljivo je, da s prenovo Šmarske ceste zamujajo že štiri leta, čeprav so zagotovljena denarna sredstva. V ta namen smo pisali ministrstvu za infrastrukturo in zahtevali, da pohitijo z gradbenimi deli. Morda bi do začetka poletja lahko tako odpravili vsaj en prometni zamašek,” še pove Arko.

Zakaj ne bi vozišča popravljali pozimi?

Nekdanja podpredsednica krajevne skupnosti Sečovlje Ingrid Mahnič, ki že dolga leta opozarja na prometno problematiko v slovenskem predelu Istre, pa je začudena, zakaj se je izvajalci obnove cestišč venomer lotijo tik pred začetkom sezone, tako pa še dodatno ohromijo promet. “Prav zdaj potekajo gradbena dela ob izolski obvoznici in pinijevem drevoredu v Strunjanu. Ne vem, zakaj so izvajalci morali čakati do zdaj, ko pa je bila temperatura dovolj visoka že februarja, takrat je bilo število vozil na teh cestah precej manjše. Vedno znova čakajo na začetek turistične sezone, nato pa domačini jočemo. Tako je, kot da bi nas imeli za norce,” je poudarila Mahnič. “Temperatura ozračja je v Istri v zimskih mesecih dovolj ugodna tudi za gradbena dela, pri nas ni zmrzali. Niti omembe vrednih padavin nimamo,” je navedla, pri tem pa dodala, da bi gradbena dela na istrskih cestah morali zaključiti do marca in z njimi nadaljevati šele oktobra.

Obrnili smo se tudi na direkcijo in ministrstvo za infrastrukturo z vprašanji, kakšna je njihova dolgoročna strategija reševanja prometnih zagat v Istri, vendar odgovorov še nismo prejeli.