Centralna urgentna služba je ponoči ostala brez rešilnega vozila

Istra
, posodobljeno:

Ker se je PHE enota iz bolnišnice selila v Koper, je v ponedeljek sledila selitev rešilca za centralno urgentno službo (CUS) izpred bolnišnice v Izolo. Dežurni zdravnik je imel ponoči na voljo za obisk bolnikov le terenca, rešilca bi v primeru nuje moral šele poklicati. Da ne bo usodnih posledic, bodo za Koprčane v Kopru ponoči najeli rešilca drugje, o svojem razmišlja tudi Piran, le Izola ima reševalno postajo. Vse to pa hromi delo CUS in škodi bolnim.

Namesto ob SBI je po sklepu izolskega ZD rešilec ponoči za centralno urhgnetno službo ob izolski reševalni postaji, zdravnik pa mora na obisk na dom z osebnim vozilom
Namesto ob SBI je po sklepu izolskega ZD rešilec ponoči za centralno urhgnetno službo ob izolski reševalni postaji, zdravnik pa mora na obisk na dom z osebnim vozilom Zdravko Primožič/Fpa

ISTRA> V noči na torek je bilo za nočni obisk zdravnika pri bolniku na domu v Istri na voljo le osebno terensko vozilo in ne več rešilec v sklopu centralne urgentne službe (CUS), zato so mu rekli CUS-mobil.

Jabolka in hruške

Selitev CUS-mobila izpred izolske bolnišnice (SBI) v reševalno postajo v Izoli je po oceni vodstva koprskega ZD maščevanje, ki ni modro. “Gre za mešanje CUS dejavnosti z dejavnostjo PHE, kar sta povsem različni dejavnosti, jabolka in hruške torej” pravi Matevž Ravnikar iz koprskega ZD. “Idealno bo, ko bomo imeti oboje ob SBI, v načrtovanem urgentnem centru. Ta je po zagotovilih zdravstvenega ministrstva tik pred gradnjo. Med tem pa bi morali tvorno sodelovati, ne pa rušiti pred dobrim letom ustanovljeno skupno urgenco.”

Sopodpisnik ustanovitve CUS je tudi zdravstveno ministrstvo. Z zadnjimi peripetijami je seznanjeno, a teh dogodkov včeraj ni želelo komentirati.

Zanjo so podpisali pogodbo vsi trije ZD v Istri, hkrati se je izolski zavezal zagotavljati posebno reševalno vozilo za CUS. Ta del pogodbe pa je konec decembra v obliki pisma, ki ga je podpisal Matej Istenič, izolski ZD na svojo pest tudi odpovedal.

Ravnikar omenja še, da organigram CUS za potrebe celotnega terena ne deli občin med seboj, prav tako nikjer ne omenja PHE dejavnosti. “Na to pri sosedih pozabljajo, ali nočejo vedeti,” pravi.

“Za Izolane tudi rešilec”

“Vedel sem za odpoved pogodbe za rešilca za CUS, bil sem pa odsoten,” priznava Evgenij Komljanec, direktor izolskega ZD Evgenij Komljanec. Čudi ga, da so v koprskem ZD reagirali šele zdaj, v Kopru pa pravijo, da so upali, da se ta izolska napoved ne bo uresničila.

Komljanec togotno razlaga, da je bila selitev PHE enote v Koper “samovoljna, prav tako enostranska odločitev. Nikar naj ne pojasnjujejo, da PHE dejavnost in CUS nista povezani, ker sta. Presodili smo, da lahko enako upravičeno, kot stoji repšilec PHE v Kopru, ta rešilec za CUS stoji ob reševalni postaji”

Pristavlja, da dobiva koprski ZD za reševalno vozilo za PHE enoto “od zavarovalnice pol milijona evrov na račun lokacije ob SBI. Sicer pa je potratno, da mora za nenujni obisk na domu zdravnik uporabljati rešilca. Že doslej veliko takih obiskov ni bilo upravičenih. Naj se koprski dežurni zdravniki vozijo sami.”

Na vprašanje, kako bo poslej z dežurnimi zdravniki v CUS iz izolskega ZD, ki bodo morali na obisk kje v izolski občini, Komljanec jezno pravi: “Naše bomo že peljali tudi z rešilcem. Saj bi bilo še najbolje, da bi vsak ZD skrbel za svoje območje. Tako reakcijo je sprožila koprska samovoljna selitev PHE enote v Koper.”

Pritrjuje mu tudi Matjaž Kranjc iz piranskega ZD, ki omenja, da tudi sami razmišljajo o svojem rešilcu, ki bi bil na voljo le prebivalcem piranske občine. “Trudili smo se za skupno urgenco, zdaj pa je bil Koper prvi, ki je vso stvar začel razbijati,” je prepričan Kranjc. “Ta skupni projekt je začel razpadati takrat, ko se je PHE preselila v Koper.”

Rešilca bodo najeli

Strokovni svet koprskega ZD je včeraj sklenil nemudoma najeti svoje reševalno vozilo - za potrebe prebivalcem koprske občine. Ocenjuje namreč, da je to nujno zaradi varne oskrbe bolnikov v sklopu CUS.

Strokovni svet opozarja, da so obiski na domu opredeljeni kot “ne življenjsko ogroženi primeri”, Ravnikar pa dodaja: “Po opisu stanja bolnika, ki ga sporočijo svojci ali bolnik, je težko presoditi, ali je življenjsko ogrožen. Zato ne moremo tvegati in ne želimo prevzeti odgovornosti, če bi kdo umrl zato, ker zdravnik ni prišel z rešilcem in ga takoj ne more premestiti v bolnišnico.”

Zdravniki, ki že leta dežurajo, vedo, da so pred delovanjem nočne in dejavnosti CUS ob vikendih v SBI ponoči pogosto ob bolniku uro in dlje čakali na prihod rešilca. “Zato ne moremo prevzeti odgovornosti za morebitno smrt, ker ni prišel tudi rešilec in ga bomo najeli, najbrž v Ljubljani,” pravi Ravnikar.

JASNA ARKO