Cestna ruska ruleta na poti domov
Zavijanje z državne ceste Koper-Šmarje proti razpršenim hišam in zaselku Paderna bo tudi v prihodnje ostalo dokaj tvegano početje. Čeprav so pred časom na delu cestišča, ki je dejansko prehitevalni pas, zarisali talno signalizacijo z dovoljeno levo smerjo zavijanja, je takšna vsakodnevna praksa prebivalcev nemalokrat podobna cestni ruski ruleti.
KOPER> Prebivalci zaselka Paderna in drugih razpršenih hiš pod šmarskim hribom ob cesti Koper-Šmarje vsak dan doživljajo pravo cestno moro.
Ko z glavne ceste zavijajo domov, morajo (v smeri proti Šmarjam) kar na prehitevalnem pasu čakati, da se cesta v nasprotni smeri sprazni. To je presenetilo že marsikaterega voznika na prehitevalnem pasu in zaradi tega je prišlo do več hujših naletov. Ker nihče od udeležencev v prometu pri tem ne krši predpisov, je torej za razmere kriva neustrezna cestna ureditev.
Nevarno, kljub talni označbi
Zanimalo nas je, kaj nameravajo z nevarnim odsekom pod Šmarjami ukreniti v direkciji za ceste (DRSC). Kritične točke so si sicer že pred leti ogledali in ugotovili, da je potrebno voznike dodatno opozoriti na nekatere priključke. Za to so tudi poskrbeli in pogodbenemu vzdrževalcu naročili postavitev znakov tako za označitev križišč kot priključkov. Za označitev križišč so postavili dodatne znake za omejitev hitrosti ter znake za križišče, za označitev hišnih priključkov pa talne označbe na vozišču. To pa očitno ni dovolj, kajti prebivalci se kljub temu ne počutijo varne. “Vsak dan ista pesem. Zavijanje proti domu je pravi stres, saj nikoli nisi povsem prepričan, da se ti zaradi ovinka in neprilagojene hitrosti ne bo kdo zaletel v avtomobil. Če vidim, da ne bom mogel varno zaviti, se raje zapeljem do izvoza za Paderno ali še više proti Šmarjam, tam obrnem ter se nato po drugi strani ceste odpravim do doma,” opiše prometne zagate Matjaž Bordon. Na težave so že večkrat opozorili, a jasnih odgovorov niso dobili.
V tujini levo zavijanje prepovedano
V direkciji za ceste se strinjajo, da je omenjeni odsek z vidika prometne varnosti problematičen. Prav o tem naj bi v prihodnje razpravljali na sestanku predstavnikov direkcije, prometnega inšpektorata, policije in MOK. “Na tem odseku je bila namreč prekinitev dvojne črte vzpostavljena zaradi potreb lokalne skupnosti. V podobnih primerih v tujini strogo uveljavljajo rešitve, kjer je levo zavijanje prepovedano,” navajajo. Prav tako ne odobravajo priključevanja z zasebnih dovozov na državno cesto.
V direkciji se zato zavzemajo za sistem zbirnih cest in priključevanje prek enotnega priključka, oziroma, da se tiste, ki želijo zaviti levo, usmeri do mesta, kjer lahko obrnejo smer vožnje in nato varno zavijejo. Po njihovem mnenju predstavlja prekomerno obremenjevanje državnega cestnega omrežja s prometno signalizacijo in nepotrebnimi priključki za državo strošek, za voznike pa obremenitev, ki resno vpliva na prometno varnost.
“Če želimo imeti prometno infrastrukturo, ki zagotavlja najvišjo možno stopnjo varnosti, je potrebno sprejeti tudi kakšno rešitev, ki ljudem na določenem območju ni všeč, ker ni dovolj udobna zanje,” so odločni v direkciji. NATAŠA HLAJ
