Čevljarji brez naslednikov
Od štirih izolskih čevljarjev bo ob koncu leta najbrž ostal le še eden, Mladenče Mitruševski v Ulici ob starem zidovju. Ostali trije, Stane Južnič, Ismet Prcić in Jordan Starc, so vsi v pokoju in bodo čevljarska kopita najverjetneje obesili na klin. Za vselej. Država jim grozi, da jim bo zaradi opravljanja dejavnosti prepolovila pokojnine. A tudi Mitruševskega do brezskrbnih upokojenskih dni loči kvečjemu nekaj let. Mladih čevljarjev pa ni na spregled.
IZOLA > Čevljarskih šol v Kranju, Žireh, Ljubljani, Mariboru ali kje drugje po Sloveniji ni več. Čevljarska obrt počasi izumira, k čemur so pripomogli nekdanje usmerjeno izobraževanje, kasnejše opuščanje triletnih poklicnih programov ter vsesplošna usmerjenost h gimnazijski in univerzitetni izobrazbi. Zadnji udarec je tej stari in nekdaj zelo ugledni obrti, po kateri se imenuje osrednja ulica v Kopru, zadala globalizacija.
V Piranu so brez čevljarja že več let. Ljudje nosijo čevlje popravljat bodisi v Lucijo, kjer je še edini čevljar v piranski občini, ali Izolo. Za starejše prebivalce Pirana, ki se teže odpravijo v druge kraje, so pred časom našli rešitev, ki pa zdaj ni več na voljo. Čevlje, ki so jih občani želeli odnesti v popravilo, in oblačila, namenjena v čistilnico, je zbirala ena od piranskih podjetnic. Ko se jih je nabralo, jih je odnesla v popravilo in jih zatem prinesla nazaj. SR
“Plastike ni mogoče popravljati”
“Na naše tržišče pride najmanj 70 do 80 odstotkov obutve s Kitajske. Ker je narejena iz same plastike, ni kaj popravljati. Sočasno je padla kupna moč prebivalstva,” zajame bistvo Ismet Prcić, ki ga je najti na naslovu Ob vratih 16 v bližini znane Koprske ulice.
Zaveda se, da so popravila pet in podplatov na čevljih zlasti za starejše nepogrešljiva, zato se je pred koncem oktobra odločil za neposreden poziv Izolanom. Na vrata delavnice je obesil sporočilo, s katerim opozarja, da se bo poslovil od čevljarstva. “ Vabim vse, ki bi jih zanimalo nadaljevanje te dejavnosti, da za podrobnejše informacije stopijo v delavnico ali pokličejo po telefonu,” navaja.
Ko smo ga pred kakšnim dnem vprašali, ali je bil s pozivom uspešen, pa nam je povedal, da se je oglasil le ortopedski čevljar iz Postojne, ki bi kupil kakšen stroj. Sam je imel v mislih drugačen scenarij. Najti želi nekoga, ki bi mu prepustil vse stroje in ga po potrebi izučil čevljarske obrti. Za to bi porabil najmanj eno leto, da bi mu predal znanje o izdelavi čevljev po naročilu, pa vsaj dve leti ali tri. V občinskem prostoru si je delavnico uredil leta 1985. Pred tem je bil 12 let vodja proizvodnje in modelar (izdelovalec modelov čevljev) v izolski enoti koprskega podjetja Inde. Modelarstva se je naučil v Zagrebu in hrvaški tovarni obutve Borovo, za čevljarja pa se je izšolal v rojstni Derventi v Bosni in v istoimenski tovarni dobil prvo delo.
Na območju koprske občine so v obrtnem registru vpisani štirje čevljarji: Aleksandar Vuković na Župančičevi 33, Ignacije Dominić na Vojkovem nabrežju 1 (oba sta že upokojena), Nisvet Hadžuizulfić na Beblerjevi 2 in Alcide Pernić v Hrvatinih 30 a. V Župančičevi ulici je najti še enega, o katerem pa koprska obrtna zbornica nima podatkov. V Čevljarski ulici v zadnjih 35 letih ni bilo nobene čevljarske delavnice; ime najbrž izhaja še iz časov italijanske oblasti. V zadnjih letih sta dejavnost opustila dva starejša čevljarja, eden iz Kidričeve in drugi iz Triglavske ulice.
Čevljarstvo nikogar več ne zanima
“Kar 52 let se ukvarjam s čevljarstvom in v vsem tem času me ni še nihče vprašal, ali bi ga izučil za to obrt. Če se bo kdo pojavil čez kakšno leto, pa bo težko dobil koga, ki bo še obvladal te veščine. Čevljarjev kmalu ne bo več. V vsej državi bo nastala velika vrzel. Mladi se za ta poklic ne odločajo, ker skorja čevljarskega kruha ni vselej mehka. Marsikatera ura je brezplačna,” je nazoren najbolj znan izolski čevljar, Stane Južnič, ki bo aprila dopolnil 79 let. Upokojil se je pred 16 leti. V Izolo je prišel leta 1962. Za čevljarja se je izšolal v Ljubljani, v Mariboru je postal obrtni mojster. Rodil pa se je v Kostelu v Beli krajini.
“S tem ko kupujemo poceni čevlje in jih kmalu zavržemo, zanemarjamo zdravje nog in onesnažujemo okolje. V začetku šestdesetih let so v Izoli odvažali odpadke v enem zabojniku s kolesi na konjsko vprego,” opozarja. Čeprav ima še vedno gibčne prste, se mu opravljanje obrti s prepolovitvijo pokojnine ne bo več splačalo: “S plačilom prispevkov in najemnine za občinski prostor imam mesečno 400 do 500 evrov stroškov.”
Za Južniča so slišali po vsej južni Primorski in širše, ker je s svojo obutvijo v šestdesetih letih oskrboval tudi trgovine, pozneje pa je 35 let sodeloval z Zavodom za zdravstveno varstvo Slovenije in izdeloval ortopedsko obutev.
Čevljar kot oče
Mladenče Mitruševski je izolski čevljar od leta 1982, pred tem je bil tri leta čevljar v koprski Kidričevi ulici, v prostorih, kjer je delal že njegov oče. Za čevljarja se je izšolal v Žireh, prakso je opravil v tovarni Alpina.
Se da s čevljarstvom preživeti? Pritrdilno odgovarjajo vsi. Vendar zgolj preživeti, poudarjajo. Mitruševski pravi, da je bilo neprimerno bolje, preden nas je sredi devetdesetih let preplavila poceni kitajska obutev. Južnič navaja, da popravljanje obutve ne zadostuje: “Širiti moraš veščine, da strankam kar najbolje in najhitreje ustrežeš.” Stranke skuša tudi razvedriti, ko pridejo slabe volje, ker mu tudi same preženejo črne misli.
Čeprav pravi, da o upokojitvi ne razmišlja, ga od nje ločuje kvečjemu pet do sedem let. Na usnjene izdelke pa prisega v službi in zunaj nje: “Kakovosten čevelj je pomemben za zdravje. Zaslužijo si ga tudi naše noge.”
Lepi športne copate
Na Muzčevi 18 ima delavnico Jordan Starc, ki pa dela s polovičnim urnikom - med tednom le štiri ure popoldne. Po njegovih besedah temu botrujejo zmanjšan obseg dela in njegove zdravstvene težave. Zadnjih deset let je v pokoju. Čevljar pa ostaja do konca leta.
“Po vstopu Slovenije v EU je vsako leto huje. Krpam, ženskam popravljam pete na čevljih in lepim opetnike na športnih copatih. Toda s tem še zdaleč ni takšnega zaslužka, da bi se odpovedal polovični pokojnini,” potrjuje besede preostalih izolskih čevljarjev-upokojencev.
MIRJANA CERIN
