Cigaretne ogorke in plastične vrečke živali zamenjajo za hrano

STRUNJAN > V KPS o pomembnosti spoštovanja narave opozarjajo že dve leti, sedaj pa so informativne table v naravnem rezervatu opremili še z dodatnimi pojasnili in s prošnjo obiskovalcem, da smeti odnesejo s seboj do prvega ekološkega otoka na glavnem parkirišču v Strunjanu.

Za večjo učinkovitost so se letos povezali z Okoljem Piran, kjer so doslej za čistočo obale skrbeli s postavljanjem črnih vreč za odpadke. Poskus se je izkazal za neuspešnega, saj je povečal kopičenje smeti ob vrečah, njihovo raznašanje tako po kopnem kot po morju, hkrati pa je onemogočal ločevanje odpadkov.

Podoben primer so imeli v izolski občini, kjer se je v lanskem letu okoli kamnitih košev na obali mesečno zbralo več kot deset kubičnih metrov smeti. Po besedah Anje Domenik iz Komunale Izola so problem uspešno rešili z odstranitvijo košev, saj se je količina odvrženih smeti zmanjšala za polovico.

Razumevanje informativnih tabel na vhodu v naravni rezervat in nad Mesečevim zalivom so prilagodili tako starejšim kot mlajšim. “Sporočajo, da smo gosti narave, da smo v parku, kjer se smeti za seboj ne pušča in se ne pričakuje, da bi imeli infrastrukturo,” je pojasnil direktor KPS Marko Starman in dodal: “Po naših izkušnjah se mladi tega bolj zavedajo.”

Odpadki ogrožajo tudi živali, ki živijo na tem območju. Želve rade pogoltnejo plastične vrečke in zato poginejo. Podobno je z galebi, ki jedo stiropor in drugo navlako, ki je ne uspejo prebaviti, in zaradi lažnega občutka sitosti umrejo od lakote. Velika težava so tudi cigaretni ogorki: “Problem ogorkov ni samo v dolgotrajnem razkrajanju, ampak predvsem v njihovi toksičnosti. Živali jih zamenjajo za hrano in se zastrupijo, zato nanje še posebej opozarjamo,” pravi Starman. Naravo sicer najdlje onesnažujejo steklenice, ki se razkrajajo kar tisoč let, sledijo jim pločevinke, ki za svoj razkroj potrebujejo polovico manj.

V KPS zadovoljno opažajo, da so ljudje vedno bolj pozorni na odlaganje smeti in se celo medsebojno nadzorujejo ter tako skrbijo za najdaljši odsek naravne obale v celotnem tržaškem zalivu. TANJA RADKOVIČ