Ciljal gol, zadel direktorico
Za zidovi koprskega zapora so se v nogometu pomerili zaporniki in Kralji ulice. Izgubili so dve žogi, na koncu so se eni jezili, drugi pa slavili.
KOPER> Na športnem igrišču znotraj zidov koprskega zapora sta se pred nekaj dnevi v nogometu pomerili ekipa zapornikov in Kralji ulice, brezdomci iz Ljubljane. Zmagali so domači, izid je bil 8:2, in če bi zapisali, da ni bil pomemben, bi zgrešili. Po tekmi so se prvi iskreno veselili, drugi pa so bili jezni, ker so jih zaporniki nadigrali.
Čeprav je bilo za eno in drugo ekipo “socialno izključenih oseb, ki potrebujejo spodbudo za dvig svoje samopodobe”, kot je strokovno povedala pedagoginja v koprskem zaporu Irena Vujanovič, pomembno že samo ukvarjanje s športom, niti približno ni bilo vseeno, kako se bo končala tekma. Grizli so eni in drugi, 60 gledalcev ob z žico, polno ostrivcev (“žiletk”), obrobljenem igrišču pa je seveda navijalo za svoje.
Igrali so čvrsto, vendar niso pozabili na ferplej. Drug drugemu so pomagali pri vstajanju z asfalta po padcih, začetne žoge na sredini igrišča so šle najprej do nasprotnika, od katerega so se vrnile, vratar Kraljev je skušal ustaviti nasprotnega napadalca, ko pa mu je ta zabil gol, mu je čestital ... Med tekmo je ena žoga končala onkraj zidu, druga pa je izpustila dušico na ostrivcih.
Najboljši strelec (3) je bil Dejan Radič iz ekipe zapornikov, njen najboljši igralec je bil Merfin Kuburić, kapetan Anis Ličina pa je za PN povedal: “Super smo igrali, bili smo boljši. Pripravljali smo se dalj časa. Vsak dan imamo dve uri za sprehajanje, a nima smisla, da se vrtimo v krogu; eni lahko, jaz ne, moram porabiti energijo. Treniramo tudi v fitnesu. Letos bomo odigrali še eno ali dve nogometni tekmi.”
Kljub prejetim osmim golom je bil najboljši v ekipi brezdomcev vratar Boštjan Stritih: “Zelo slabo smo igrali. Nisem pričakoval, da tu notri tako dobro igrajo.” Ljubljančan se kljub brezdomskemu stanu v svoji koži dobro počuti. “Super je, prav nič ne čutim, da bi bil zaradi tega v slabšem položaju,” je presenetil. V mlajših letih je treniral za kadetsko ekipo Naklega, je še povedal.
Ne poškodb ne kartonov ni bilo, poročati pa moramo o “zadetku” enega od zapornikov. Izvajal je prosti strel, vendar je namesto gola zadel v. d. direktorice zapora Lilijano Laganis. Je kaj bolelo, smo jo vprašali. “Niti slučajno. Sem športnica, po duhu in tudi sicer: tečem, kolesarim, igram tenis, sem učiteljica smučanja in motoristka.” Svojo ekipo je pohvalila: “Pričakovala sem, da bodo zmagali, ekipa je zelo dobra. Redno trenira in mi jim zagotovimo ustrezno število žog. Sicer pa se zaporniki radi športno udejstvujejo, to pa izredno dobro vpliva na njihovo počutje in tudi na odnose v zavodu, tako med njimi kot med njimi in zaposlenimi. Veliko delamo na tem, da jim omogočimo tekme, tudi v drugih športih. Ugotavljam, da je to ena od stvari, ki krepi pozitivno energijo, odvrača od negativnosti in neumnosti ter vpliva na medsebojno zaupanje.”
VENČESLAV JAPELJ
