Cimos je povlekel regijo navzdol

Istra
, posodobljeno:

Obalno-kraško gospodarstvo, gledano kot celota, je še naprej globoko v izgubah. Lanska neto čista izguba je tako kot predlani še vedno najvišja med vsemi regijami v državi: znašala je skoraj 140 milijonov evrov. V oči bode, da je več kot polovico lanske čiste izgube regije skrojila ena sama družba - koprski Cimos.

Ena gospodarska družba je lani prispevala 55 odstotkov čiste izgube v obalno kraški regiji - Cimos
Ena gospodarska družba je lani prispevala 55 odstotkov čiste izgube v obalno kraški regiji - CimosTomaž Primožič/Fpa

KOPER > Na koprski izpostavi agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), kjer so obdelali lanske podatke za 4312 gospodarskih družb, o konkretnih podjetjih ne govorijo. A njihovi podatki so jasni; brez Cimosa bi celotna regija sicer še vedno poslovala z izgubo, a “le” z dvema milijonoma evrov čiste izgube.

Podjetja tudi lani čiste izgube v največji meri niso skrojila z osnovno dejavnostjo, ampak zaradi slabitev in odpisov naložb. Odpisi so predstavljali kar 74 odstotkov vseh finančnih odhodkov. V tem je obalno-kraška regija daleč najslabša med vsemi regijami.

V izgubah so pet let od šestih

Povprečna mesečna plača v regiji je lani znašala 1475 evrov, kar je 36 evrov več kot leto prej in 14 evrov več od republiškega povprečja.

Neto čista izguba v regiji, ki sega od Pirana do Komna, v višini 140 milijonov evrov se je sicer lani v primerjavi z letom 2012 zmanjšala. Takrat je namreč znašala kar 168 milijonov evrov. A kot poudarjajo v koprski izpostavi Ajpesa, so to podatki iz nerevidiranih poročil, ki jih dobijo do konca marca. Po revidiranih poročilih, denimo, se je izguba v letu 2012 povečala še za dodatnih 60 milijonov evrov.

Pokrivanje čiste izgube, v kateri je regija že vse od leta 2007 (z izjemo leta 2011), se globoko zajeda tudi že v bilančni dobiček. Skupni neto bilančni dobiček družb je v letu 2013 prvič prešel v skupno neto bilančno izgubo v višini 68 milijonov evrov, saj so družbe že vse pretekle dobičke porabile za pokrivanje izgub.

“Če pa bi gledali samo lansko poslovanje, brez finančnih odhodkov zaradi odpisov in slabitev, bi bila slika bolj optimistična, saj so bili kazalniki donosnosti, produktivnosti in financiranja lani boljši kot v letu 2012,” ocenjuje vodja koprske izpostave Ajpesa Sandi Kravanja. Rezultat iz poslovanja je za 28 odstotkov boljši kot leto prej. Obalno-kraške družbe so lani ustvarile 728 milijonov evrov neto dodane vrednosti, kar je 3,3 odstotka več kot leto poprej.

Goriška regija na pozitivni strani

Obalno-kraška regija je lani ustvarila največjo neto čisto izgubo med 12 slovenskimi regijami. Na drugem mestu je gorenjska regija s 95 milijoni evrov čiste izgube in na tretjem podravska regija s 84 milijoni čiste izgube.

Goriška regija, ki je bila v letu 2012 še v rdečem, pa je lani poslovala pozitivno; tamkajšnje družbe so ustvarile skupaj skoraj 63 milijonov evrov čistega dobička.

Slovensko gospodarstvo pa je po lanskih nerevidiranih rezultatih poslovalo s skupaj 169 milijoni evrov čistega dobička (v letu 2012 ga je bilo za 468 milijonov evrov).

KATJA GLEŠČIČ

Sandi Kravanja
Sandi Kravanja Sonja Ribolica