Cimosa še ne odpisati
Banke upnice so Cimosu podaljšale moratorij za odplačilo posojil do konca maja, lastniki Cimosa pa jih bodo v tem času morali prepričati, da je podjetje vredno njihovega zaupanja. Že jutri se bodo srečali lastniki Cimosa, njegovi kupci in še nekateri drugi.
KOPER> Podaljšanje moratorija - med približno 20 bankami upnicami je največja NLB - je za Cimos dobro znamenje. S tem je podjetje, ki ima od prejšnjega tedna novo vodstvo, dobilo dvomesečni podaljšek za prepričevanj bank za krovni dogovor o finančnem prestrukturiranju. Skupina Cimos ima po neuradnih podatkih približno 400 milijonov evrov dolga, z bankami pa so se dogovarjali, da bi približno polovico tega spremenili v dolgoročna posojila.
Cimos bo moral okrepiti tudi zaupanje svojih največjih kupcev, ki jih bega negotovost v koprskem podjetju. Že jutri se bodo na sestanku srečali deležniki Cimosa, med njimi bodo tudi nekateri njegovi veliki kupci. “Predstavili jim bomo koncept poslovnega prestrukturiranja, da bi jih tako prepričali, da se v Cimos splača verjeti. Ne še odpisati Cimosa,” je prepričan predsednik nadzornega sveta Vojko Antončič.
Zaupanje v Cimos bi lahko okrepile tudi napovedi premierke Alenke Bratušek. Pred dnevi je ošvrknila “mečkanje” pri reševanju tega največjega slovenskega dobavitelja avtomobilski industriji: “Nedopustno, da država - pa naj si bo to vlada ali Sod - v 18 mesecih ne uspe najti rešitev za podjetje, s katerim je povezanih 7000 delovnih mest.” Napovedala je, da bo Cimos vzorčni primer, kako lahko država, skupaj z bankami in drugimi morebitnimi upniki, zastavi korake pri reševanju izbranih podjetij. Tudi po ocenah nadzornikov brez pomoči države - ta bi Cimosu morala prispevati približno 20 milijonov evrov - ne bo šlo.
Pri poslovnem prestrukturiranju Cimosa - koncept so prejšnji teden potrdili tudi nadzorniki - je v središču razmislek o ukinjanju nekaterih proizvodnih lokacij oziroma njihovo združevanje.
SR