Cimosu zagotovili denar za nadaljevanje proizvodnje

LJUBLJANA > "Vsi deležniki bodo nadaljevali s konstruktivnimi dogovori za uresničevanje načrta prestrukturiranja in srednjeročnega financiranja. Cilj teh prizadevanj je postaviti temelje za trajnostno rešitev Cimosa," so v kratkem sporočilu za javnost še zapisali v koprski družbi.

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in največje banke upnice, Nova Ljubljanska banka, Banka Celje, SID banka in Gorenjska banka, ki imajo skupno 80 odstotkov vseh finančnih obveznosti Cimosa, se do roka niso odločile za konverzijo terjatev v kapital, temveč so v petek vložile predlog za začetek prisilne poravnave.

Banke upnice verjamejo, da je to boljši način za zagotovitev stabilizacije družbe in njenega prihodnjega razvoja. V zaključni fazi pogajanj je namreč postalo jasno, da njihovi predhodni pogoji - med njimi zavezujoči dogovori o prestrukturiranju različnih oblik dolga, zagotovila glede likvidnosti in garancije o nadaljevanju poslov s strani vsaj petih največjih kupcev ter zavezujoči dogovor o prestrukturiranju obveznosti do dobaviteljev - ne bodo izpolnjeni.

V DUTB so poudarili, da so s predlogom "v dani situaciji zagotovili najboljše možne pogoje za prestrukturiranje". Ob tem so pojasnili, da so pogovore s ključnimi deležniki že začeli pogovore o prestrukturiranju Cimosa.

Ključni upniki so pripravili načrt ukrepov, med katerimi je vključitev nemške svetovalne družbe Admetam, ki bo poslovodstvu nudila pomoč in podporo, po potrebi pa bodo v reševanje vključili tudi druge strokovnjake.

"Nedvomno imamo zdaj priložnost in dolžnost, da učinkovito rešimo težave Cimosa. Zato so potrebni konstruktivno sodelovanje in prizadevanja vseh ključnih deležnikov, tudi trenutnih lastnikov, slovenskih politikov in podjetja samega," so še poudarili na DUTB.

Okrožno sodišče v Kopru postopka sicer še ni začelo, je pa danes v predhodnem postopku prisilne poravnave za upravitelja na predlog upnikov, ki so vložili predlog za začetek prisilne poravnave, imenovalo Marka Zamana.

Možnost predlagati prisilno poravnavo je upnikom dala novela insolvenčnega zakona, po kateri lahko upniki med drugim tudi predlagajo upravitelja prisilne poravnave, zahtevajo pooblastilo za vodenje poslov dolžnika in pripravijo načrt finančnega prestrukturiranja.

Kaj bo ta načrt predvideval, še ni znano. Po zakonu mora družba med drugim v enem mesecu po začetku postopka prisilne poravnave pripraviti osnutek poročila o finančnem položaju in poslovanju ter predlagateljem dati vse informacije, potrebne za pripravo načrta finančnega prestrukturiranja.

STA

STA