Civilna iniciativa zahteva zaustavitev načrtovanja hitre ceste Koper-Dragonja

KOPER > Državni prostorski načrt za cesto do meje s Hrvaško so javno razgrnili leta 2016. V Civilni iniciativi Šalara so takrat zbrali 330 podpisov proti predvideni trasi, ker menijo, da poteka preblizu naselju. Zatem so se iniciativi pridružili še posamezniki iz Škocjana, Tribana in Bošamarina. Danes so na novinarski konferenci v Kopru ponovili svoja stališča.

Civilna iniciativa zahteva opustitev predvidene trase in preusmeritev ceste izven strnjenih pozidav. Zatrjuje, da v razvitem svetu ne gradijo avtocest tik ob naseljih ali celo skozi njih. Poziva k zaščiti prebivalcev, njihovega zdravja, premoženja in okolja. Zavzema se za ohranitev najkakovostnejše plodne zemlje. Opozarja na nevaren mehak teren s podvodnimi tokovi in na nepredvidljivo naravo reke Badaševice, ki je območje večkrat poplavila.

Vložila je tudi zahtevo za sklic zbora krajanov Škocjana, na katerem bi pristojni državni organi in ustanove natančno predstavili vse načrte.

Ustanoviteljica iniciative ocenjuje, da bodo potrebe po tako drastičnem posegu v prostor v pretežni meri uplahnile z vstopom Hrvaške v schengensko območje, saj po njenem mnenju takrat ne bo več zastojev na mejnih prehodih.

V zvezi z razlogi za sklic novinarske konference je Jasna Arko povedala, da je spomladi dobila neuradne informacije o pospešenem nadaljevanju projekta. Ne ve, v kateri fazi je. Kot pravi, je dobila le delno informacijo, da so pripravljene tri četrtine potrebne dokumentacije.

Pristojne je pozvala, da ji posredujejo ugotovitve vseh študij o izbrani trasi. Z okoljskega in infrastrukturnega ministrstva je dobila odgovore, vendar: "Zelo smo razočarani. Gre za kazala. Gre za 1400 navedenih dokumentov, samo v obliki naslovov." Da bi jih preučili, so se povezali z okoljevarstveno organizacijo Rovo.

Koprski župan Aleš Bržan je v odzivu poudaril, da je bila občina stranski udeleženec v postopku priprave državnega prostorskega načrta. Na njeno pobudo so umaknili načrt bencinske črpalke v Bertokih. Občina je predlagala vkop ceste skozi Šalaro, na ministrstvu so kot kompromisno rešitev vnesli v načrt nadkritje te ceste. Po županovih besedah so dosegli vsaj nekaj. A v civilni iniciativi nasprotujejo tudi vkopani cesti.

"Ob vsem razumevanju krajanov Šalare in okolice, ker je ta poseg velik in moteč ter vzbuja ogromno strahov, mora občina gledati na širšo sliko," je poudaril Bržan. V drugih krajih so namreč prizadeti zaradi gneče na cestah, ki je posledica tranzitnega prometa, in prav zaradi tega so cesto začeli načrtovati, je pojasnil.

Kot je dejal Bržan, so mu predstavniki Darsa rekli, da se trase v tej fazi postopka ne spreminja več. Za koliko časa bi sprememba zamaknila gradnjo ceste, ne more napovedati, a je spomnil, da so prve skice te trase nastale že v 70. letih prejšnjega stoletja. "Hitro se lahko kaj premakne za več kot desetletje," je opozoril.

Prihodnja prizadevanja občine je strnil v tri točke. Poskušala bo podaljšati nadkritje ceste na območju Šalare. Traso želi zamakniti le toliko, da ne bi prečkala dvorišča zadružnega doma v Bertokih. Vplivno območje gradnje, na katerem bodo preverjali morebitno škodo na stavbah, želi razširiti na celotno Šalaro.

Župan je obljubil tudi, da bodo z občine korektno posredovali civilni iniciativi vse informacije o poteku projekta. "Nismo vsi na isti strani, ampak ciljamo na to, da bomo vsi živeli bolje," je sklenil Bržan.

Ministrstvi za okolje in prostor ter za infrastrukturo sta se maja po skoraj šestih letih opredelili do pripomb istrskih občin na državni prostorski načrt za hitro cesto Koper-Dragonja. Predloga občin za alternativno traso z gradnjo predora Baredi nista upoštevali, v prvi vrsti zaradi preobremenitve predora Markovec in posledičnih zastojev.