Člen so izbrisali, bodo tudi gradnje?
Izolski občinski svet je prehitel ustavno sodišče in še pred njegovo presojo spornega člena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) za podeželje (omogočal je pozidavo kmetijskih zemljišč) člen sam razveljavil.
IZOLA, LJUBLJANA> Nekateri so prepričani, da ustavno sodišče zdaj nima več pravne podlage za odločanje, čeprav bi sporna določila lahko tudi odpravilo, zaradi česar bi bilo možno izpodbijati že izdana gradbena dovoljenja. Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude pa meni, da bo sodišče kljub vsemu nadaljevalo s presojo.
Ustavno sodišče bi sporni člen odpravilo, če bi ugotovilo, da je neskladen z zakonom o prostorskem načrtovanju in ustavo, ki za kmetijska zemljišča zagotavlja posebno varstvo. O takšni neskladnosti je prepričana vlada, ki je marca zahtevala oceno ustavnosti in zakonitosti odloka. Na domnevno nezakonitost pa je občino lani jeseni opozorilo nekdanje ministrstvo za okolje in prostor.
Zdi se, da je občinsko vodstvo z županom Igorjem Kolencem na čelu za razveljavitev spornega člena odloka o PUP za podeželje izbralo napačen način. Sporno vsebino so kar izbrisali, čeprav zakonodaja veleva, da je treba spremembe prostorskih aktov izpeljati po enakem postopku kot sprejetje aktov (to je razvidno iz zakona o prostorskem načrtovanju, merodajen je tudi zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor). Po tej logiki bi morali spremenjen osnutek odloka javno razgrniti za en mesec ali 15 dni po skrajšanem postopku in javnosti dati možnost posredovanja pripomb. Ker tega ni bilo, poznavalci menijo, da razveljavitev ni veljavna.
Nad dovoljenja s posebnimi postopki
Ker je izolska upravna enota na podlagi izpodbijanih določb izdala več gradbenih dovoljenj za (turistične) kmetije in gospodarska poslopja, med drugim za turistično kmetijo Bužekijan in novo kmetijo za potrebe terapevtske skupnosti društva Drevo življenja, bi bilo možno tudi njihovo izpodbijanje. Lotil bi se ga lahko vsak, ki so mu zaradi občinskega odloka nastale škodljive posledice, navaja ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Moral bi sprožiti posebne postopke, opozarjata pravna strokovnjaka in profesorja dr. Rajko Pirnat in nekdanji ustavni sodnik dr. Lojze Ude. Pirnat omenja postopke obnove in druga izredna pravna sredstva ter odškodninske zahtevke.
Revizijo izdanih dovoljenj za gradnjo bi lahko sprožilo tudi ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Površine na podeželju so v družbenem planu občine namenjene kmetijstvu in ne pozidavi, omenjeni plan pa je krovni prostorski akt vse do sprejetja občinskega prostorskega načrta.
Bistvene so posledice odloka
Prav zato, da ne bi z izdajanjem gradbenih dovoljenj na kmetijskih zemljiščih nastale težko popravljive posledice, je vlada ustavnemu sodišču predlagala, naj odpravi sporni člen odloka in še prej zadrži njegovo izvajanje. Ustavno sodišče je slednje že naredilo. Občinski svet je zatem razveljavil člen. Mnogi menijo, da je s tem naredil več škode kot koristi, ker da ustavno sodišče zdaj nima več česa presojati. Občina pa je odpravi člena nasprotovala, je razbrati iz obrazložitve sklepa ustavnega sodišča.
Kako bo torej ravnalo ustavno sodišče? Pirnat in Ude poudarjata, da običajno nadaljuje z oceno ustavnosti in zakonitosti, če ugotovi, da niso odpravljene posledice neustavnosti in nezakonitosti predpisa, pa čeprav ta medtem preneha veljati. Takšno držo sodišču nalaga zakon o ustavnem sodišču.
Vlada na potezi
Domnevo, da niso odpravili posledic odloka, bo morala najbrž podkrepiti vlada. Sodišče jo lahko izrecno pobara, ali vztraja pri pobudi za presojo. Lahko jo tudi pozove, naj dokaže, kakšne neustavne ali nezakonite posledice so nastale zaradi odloka.
Da ustavno sodišče ne bi končalo, kar je začelo, Ude težko verjame: “V tem primeru, ko se zdi, da niso odpravljene škodljive posledice, bo ustavno sodišče skoraj gotovo nadaljevalo postopek.”
MIRJANA CERIN
