Da bi se izselila, so ji zaprli vodo
Ružica Mitrovič se skuša skriti pred pogledi mimoidočih, ko zajema vodo za splakovanje stranišča v kanalu Fazan v Luciji. Nato trudoma, s poškodovanim kolenom in dvema berglama, odnese vedro v sobico nad nekdanjim kegljiščem. Vodo za kuhanje ji prinese soseda v plastenkah. Tako je že več kot en mesec, odkar je lastnik oziroma stečajni upravitelj prostorov zaprl vodo - z namenom, da se Mitrovičeva čim prej izseli.
LUCIJA>Ružica Mitrovič stanuje v prostorih nad nekdanjim kegljiščem pri Taverni v Luciji že 40 let. 20 kvadratnih metrov veliko sobico je tam dobila kot zaposlena v Hotelih Metropol oziroma Hotelih Bernardin. Ko se je pred nekaj leti upokojila, pa so ji rekli, da si mora poiskati drugo bivališče.
Stečajna upraviteljica Maksime Invest je poskušala Taverno in kegljišče prvič prodati januarja letos. A v dveh mesecih ni nihče oddal ponudbe za nakup. Izhodiščna cena za Taverno je bila 3,8 milijona evrov, za kegljišče z gostinskim lokalom in stanovanji pa 1,8 milijona. V kratkem naj bi objavili drugo vabilo k oddaji ponudb. Cene naj bi bile za 20 odstotkov nižje; za oba objekta stečajna upraviteljica pričakujejo nekaj več kot 4,5 milijona evrov.
Mitrovičeva je vseeno ostala v stanovanju. Zatem je nov lastnik prostorov postalo podjetje Maksima Invest, ki je od lanskega julija v stečaju.
“Zdaj me spet podijo ven. Sem brez vode, ker so jo pred enim mesecem zaprli,” pove Mitrovičeva. Do novembra je plačevala račune, ki so jih za porabljeno vodo in elektriko ter smetarino pošiljali iz Hotelov Bernardin. Zatem so položnice nehale prihajati. Kdo je naročil odklop vode, ne ve.
Na Rižanskem vodovodu so pojasnili, da se kompleks Taverne in kegljišča napaja preko vodovodnega števca Hotelov Bernardin. A Hoteli so odštevalni števec, na katerega je priključeno tudi stanovanje Mitrovičeve, decembra lani predali predstavniku stečajne upraviteljice Maksime Invest. Zatem so pipe ostale suhe.
Na Maksimo Invest se je obrnila tudi Mitrovičeva. S pomočjo pravnice, ki nudi brezplačno pomoč, je prosila, naj vodo spet priključijo: “Sem upokojenka, prejemnica skromne pokojnine z zdravstvenimi težavami. Upoštevajoč moje zdravstveno stanje in starost ste me s svojim dejanjem pahnili v življenjsko ogroženost.” Odgovora ni dobila.
A tudi če bi ga, ta verjetno ne bi bil prijazen. Stečajna upraviteljica Maksime Invest Marija Zimšek namreč pravi: “Tam nihče nima pravice živeti. To je last stečajnih upnikov. Mitrovičeva se je vselila proti naši vednosti in vse bomo naredili, da jo izselimo.” Njena naloga stečajne upraviteljice je namreč reguliranje stroškov in prodaja nepremičnin, je še pojasnila.
Ružica Mitrovič, razočarana, da jo po 40 letih bivanja v majhnem stanovanju, mečejo na cesto, bi se z veseljem preselila. Ne potrebuje veliko, 20 kvadratnih metrov velika garsonjera ji zadostuje. “A ne morem si sama najti drugega stanovanja. Sem na berglah, nimam avta, nimam računalnika ne interneta, nimam moža ne otrok. Ne morem od vrat do vrat in prositi za sobo,” pravi.
Na pomoč pri iskanju stanovanja se je zato obrnila na občino Piran. Praznih neprofitnih stanovanj nimajo, pa tudi če bi jih imeli, Mitrovičeva še ne bi bila na vrsti za vselitev. Lahko bi ji le pomagali s subvencioniranjem najemnine, a dom bi si morala najti sama.
HELENA RACE
