Da v kinu ne bi sedeli s telefonom v roki
Ko smo se s 33-letno Petro Božič, vodjo izolskega Art kina Odeon, pogovarjali o skorajšnjem prvem mednarodnem filmskem festivalu za otroke in mladino Film na oko, je beseda kmalu nanesla na zdajšnjo generacijo mladih pa tudi na begunce v bližnjem Trstu. Nekdanja Izolanka, ki zdaj živi v Semedeli, hodi naokrog z zvedavimi iskrivimi očmi in odprtimi ušesi. Je živahna in zanimiva sogovornica.
IZOLA > S programom novega festivala, ki ga na spored enajstih kinematografov slovenske art kino mreže uvrščajo v časovno vrzel med Festivalom slovenskega filma v Portorožu in Ljubljanskim mednarodnim filmskim festivalom Liffe (med 3. in 7. oktobrom torej), se osredotočajo na otroke in mlade med 6. in 18. letom. Skupaj z Vizom, ljubljanskim zavodom za uveljavljanje vizualne kulture, so pripravili izbor kakovostne sodobne evropske in svetovne filmske produkcije. Filme so razdelili v več sklopov, vsak je namenjen določeni starostni skupini. Kinematografi so se sami odločili, katere bodo uvrstili.
V Izoli svoj izbor ponujajo istrskim vrtcem ter osnovnim in srednjim šolam, čeprav si filme lahko ogledajo tudi odrasli.
Za festival se nadejajo, da bo postal tradicionalen. Petra Božič pravi, da ga namenjajo populaciji, ki jo režiserji zlahka spregledajo in v Sloveniji nima enakih možnosti, saj festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri poteka samo v Ljubljani.
Radi bi tudi spremenili držo mladih, ki se s pametnim telefonom v rokah vse teže osredotočajo na zgodbe na velikih platnih. “Ko smo lani vrteli film osnovnošolcem iz višjih razredov, jih je večina dvorano zapustila deset minut pred koncem, ob uri, ko bi se jim tisti dan končal pouk,” nas preseneti. “Nas so morale učiteljice skoraj vreči iz dvorane, ker smo si imeli o vsebini toliko povedati.”
Otvoritveni film Ko smo sanjali, namenjen starejšim od 15 let, bodo 3. oktobra ob 18. uri predstavili istočasno v vseh enajstih kinematografih. “Še pred tremi leti kaj takega ni bilo mogoče. Izvedljivo je postalo šele s prehodom na digitalno tehnologijo,” pove, še preden jo utegnemo vprašati o pomenu tega tehnološkega dosežka. V nadaljevanju pa opomni še na italijanski film Nevidni fant (na sporedu bo 4. oktobra ob 16. uri), ki ga zaradi podnapisov priporočajo starejšim od devet let. “Fantazijski film Gabrieleja Salvatoresa so v celoti posneli v Trstu. Podaja zgodbo o fantu, ki ugotovi, da ima nadnaravne moči. Takšnih bi bilo najbrž veselih tudi 150 beguncev iz Iraka in Afganistana, ki v Trstu bijejo boj z lakoto. Moja kolegica jim je kar sama odnesla hrano in danes ji bom pri tem pomagala,” navrže, na videz lahkotno, in čaka odziv sogovornika.
In kako so se v Izoli prijele umetniške filmske vsebine? “Lani smo našteli skoraj 15.000 obiskovalcev. Po številkah sodeč je našo kinodvorano vsaj enkrat obiskal prav vsak občan. Ugotovili smo, da imamo najslabši obisk s komercialnimi filmi, kar si štejemo kot pohvalno,” naniza. Pove še, da so si ustvarili zvest krog istrskega občinstva, ki mu dvorana s 95 sedeži zadostuje. “Razen, ko vrtimo dokumentarec o umrli pevki Amy Winehouse(še danes ga vrtijo ob 18.30, op. a.). Takrat bi potrebovali najmanj 200 sedežev.”
S sodelavci ji dobro popotnico za nadaljnje delo pomeni tudi priznanje spletne platforme Film New Europe in združenja Europa Cinemas, ki so ga dobili minuli teden. V Sloveniji so ga v zadnjih petih letih podelili samo trem, nazadnje Art kinu Odeon.
MIRJANA CERIN