Decembra bodo prebili prvo cev
Gradnja markovškega predora napreduje v ritmu, kot ga je ob “vstopu v igro” zastavil Alpine Bau, pogodbeni partner prvotnega glavnega izvajalca CPM (Cestno podjetje Maribor). Kljub temu pa nekaj vprašanj ostaja odprtih. Vsaj deloma so jih skušali rešiti na sredinem sestanku na Darsu.
IZOLA, KOPER>Skrivnost ostaja tudi vsebina odprtih vprašanj. Neuradno se nanašajo na plačilo dodatnih stroškov, ki jih je Alpine Bau imel z odvozom izkopanega materiala na deponijo Železni most na Kozini - in to v času, ko bi po zastavljenih smernicah moral uporabljati izolsko deponijo Šared. Avstrijsko podjetje pa naj bi zahtevalo tudi dodatna pravno-formalna zagotovila, da ne bo prevzelo bremen dolgov CPM do podizvajalcev. Dolbljenje predorskih cevi namreč nadaljuje s pogodbo, ki jo je pred dvema letoma kot glavni izvajalec podpisal prav CPM. Da je Dars svoje obveznosti do CPM sproti poravnaval, je že večkrat zagotovil.
650.000 evrov dodatnih stroškov
Za kolikšne dodatne stroške gre, Dars ne razkriva. Nekateri ocenjujejo, da gre za slab odstotek pogodbe, vredne 64,5 milijona evrov, torej naj bi šlo za največ 650.000 evrov. Višina skupnega dolga do podizvajalcev in njihovo število pa naj bi bila znana le CPM, ki je v stečaju. Na Darsu pravijo, da se je nanje obrnilo šest podizvajalcev, med njimi podjetje Skanska Slovaška (gradilo je na izolski strani), ki je novembra lani dolgove za naš časopis ocenilo na “milijon evrov pa nekaj”.
Kakorkoli že, Marjan Koler iz Darsove službe za komuniciranje zatrjuje, da Alpine Bau vsak mesec priloži izjavo o poravnanih tekočih obveznostih do podizvajalcev. Morebitnih pritožb, da to ne bi držalo, na Darsu doslej še niso dobili.
Na vprašanje o izkupičku sredinega sestanka pa Koler odgovarja le, da dnevno komunicirajo in sestankujejo s številnimi poslovnimi partnerji. In ker gre za poslovni odnos med Darsom in Alpine Bau, ga v tej fazi ne komentirajo. Bolj zgovoren je pri opisu dela na gradbišču. Pojasnjuje, da bodo že predvidoma sredi decembra prebili desno cev (gledano v smeri Izole). Dela opravljajo zgolj z rezalnim strojem iz koprske smeri.
Novo odlagališče
Že v kratkem bodo zapolnili tudi deponijo Šared, kjer je prostora le še za 4000 kubičnih metrov zemlje. Material sproti odvažajo na Železni most, kamor so od vsega začetka vozili skopano zemljo s koprske strani. Pogovarjajo se o morebitnem novem odlagališču. Katerega imajo v mislih, Koler ne razkriva, sklepamo pa lahko, da razmišljajo o Luki Koper, kjer načrtujejo podaljšanje pomolov in gradnjo novega.
MIRJANA CERIN