Del prebivalcev vznemirja napovedani Pohod za življenje v Kopru, po spletu zakrožila tudi peticija

KOPER > Kot so v besedilu peticije oziroma pobude za prepoved shoda zapisali člani Socialistrskega bralnega krožka (SBK), so zaskrbljeni zaradi napovedi Pohoda za življenje v Kopru, ki ga prireja Zavod mreža za življenje in enakopravnost. “17. maja naj bi organizatorji tega varljivo poimenovanega dogodka naše ulice ponovno natrpali z uvoženimi turisti in svoje poskuse demoniziranja pravice do splava maskirali s pisanimi baloni,” so ostri v SBK. Na občino zato apelirajo, naj dovoljenja za ta shod ne izda. Kot so nam povedali “organizatorji s tem shodom nasprotujejo ustavni pravici, kar pomeni, da je shod protiustaven in protizakonit”.

Nasprotniki umetne prekinitve nosečnosti 17. maja v Kopru že tretjič prirejajo Pohod za življenje, ki razburja del koprske javnosti.

Foto: Bobo

Za stališče glede izvedbe oziroma morebitne prepovedi shoda smo povprašali koprske občinske svetnice in svetnike. V lokalnem odboru Gibanja Svoboda (GS) Koper so zapisali, da odločno nasprotujejo “vsem težnjam k zmanjšanju reproduktivnih pravic žensk.” Poudarili so še, da Pohod za življenje razumejo kot poskus k zmanjšanju in kratenju trdno pridobljenih pravic ter da taki pohodi škodijo tako ženskam kot tudi celotni družbi. “Zavzemamo se za družbo, v kateri ima vsak posameznik pravico do odločanja o lastnem telesu, brez pritiska, obsojanja ali političnih agend. Prepričani smo, da mora Mestna občina Koper ostati prostor odprtosti, spoštovanja in človekovih pravic za vse,” so še sporočili iz koprskega odbora GS.

Deljena mnenja v koprski politiki

Pobudo o prepovedi shoda podpirajo tudi v koprskem odboru Socialnih demokratov (SD). “Ne pristajamo, da Rimskokatoliška Cerkev svoj, večkrat zelo problematičen nauk, pretvarja v splošno zavezujoče pravo za vse državljane, tudi tiste, ki ne verujejo. Pohod tako predstavlja politično akcijo z verskim predznakom, ki želi vsiliti eno samo moralno perspektivo vsej pluralni družbi, kar je nedemokratično, etično sporno in oblika nadzora nad našim življenjem,” je sporočila svetnica Jadranka Šturm Kocjan in dodala, da “če bi udeležence Pohoda res skrbelo za življenje, bi organizirali Pohode v podporo javnemu zdravstvu, skrbi za enakopravno starševstvo, dobrim javnim storitvam otroškega varstva in zaščiti žensk pred fizičnim in psihičnim nasiljem.”

Peticijo podpira tudi svetnik iz vrst Levice Alan Medveš. “Tudi podpisal sem jo,” nam je zaupal. “Kar prihaja v Koper 17. maja, ni 'pohod za življenje'. Je pohod proti svobodi. Proti pravici žensk, da same odločajo o svojem telesu. Proti enakopravni družbi. Za pisanimi slogani se skriva ista stara ideja. Nadzor nad ženskami. Omejevanje pravic. Vračanje nazaj,” je med drugim zapisal Medveš.

Prepovedi shoda pa nasprotuje Jure Colja (SDS). “Prepovedi kakršnihkoli shodov se mi zdijo nesmiselne, ker ne koristijo nikomur,” nam je zaupal Colja. “Če je shod prijavljen in zakonit - zakaj bi ga prepovedali?” se še sprašuje svetnik iz vrst SDS. “Pobudnike prepovedi moti vsebina shoda, ne pa sam shod. To so dokazali že v preteklosti. Zdaj na vse načine iščejo načine, da bi ga prepovedali,” je še dejal.

Za stališče smo povprašali tudi Nevenko Stanić Ristović, svetnico iz vrst Koper je naš (KJN). Dejala je, da ne more odgovarjati v imenu svetniške skupine, je pa z nami delila svoje osebno stališče: “Zagovarjam temeljne človekove pravice, med katerimi je tudi pravica do izražanja osebnega mnenja in mirnega zbiranja. Vsak ima to pravico. Tudi, če se z vsebino shoda ne strinjamo, te pravice ne smemo kratiti.”

Med pravico do protesta in pravico do izbire

Z njo soglaša tudi svetnik Oljke Patrik Peroša. “V demokratični družbi je pravica do mirnega zbiranja ena temeljnih ustavnih pravic. Vsak shod je dopusten, dokler poteka v skladu z veljavno zakonodajo in ne ogroža javnega reda, varnosti in pravic drugih,” meni Peroša. “Pravica do izražanja mnenj v javnem prostoru, tudi preko organiziranih shodov, je pomemben del odprte in pluralne družbe,” še dodaja.

“Vsak ima pravico do izražanja svojega mnenja,” poudarja tudi Gabrijela Kukovec Pribac z Liste Aleša Bržana (LAB), a obenem dodaja, da ima “vsak tudi pravico do lastnega mnenja o tistih, ki svoje mnenje izražajo”. Peticije ne more podpreti, ker je ne pozna dovolj dobro. “Dejstvo je, da so otroci naše največje bogastvo. Če pa se pod pretvezo tega kakorkoli posega v pravice žensk, je to nekoliko zgrešeno,” meni.

Kako se bo Mestna občina Koper odzvala na pobudo za prepoved, ki jo je za zdaj podpisalo slabih 200 ljudi, za zdaj ni znano. Jasno pa je, da razprava presega zgolj vprašanje enega dogodka in odpira širša vprašanja o mejah svobode izražanja, vlogi civilne družbe, političnem aktivizmu ter razumevanju reproduktivnih pravic v sodobni slovenski družbi. •