Deli Portoroža so zanemarjeni
Nedeljski sprehod ob morju med Lucijo in Bernardinom je pred prazniki postregel z nekaj neprijetnimi presenečenji. Medtem ko se v središču Portoroža postavlja hotelski blišč, so ozadja plažnih objektov neurejena in zasmetena.
PORTOROŽ > Vsak obiskovalec si bo rad privoščil sprehod ob morju, a kaj, ko ga na tem koščku obale čakajo nepospravljeni stranski vhodi v plažne lokale, zasmeteni s starimi hladilniki, zabojčki, polomljeno opremo, posušenim rastlinjem, nepokošeno travo in plevelom, nepometeno mivko in še čim.
Tako stanje smo fotodokumentirali, na javne službe pa naslovili nekaj vprašanj. Z urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo piranske občine so nam pojasnili, da občinska inšpekcija izvaja nadzor nad urejenostjo javnega dobra na podlagi odloka o čiščenju in urejanju ter posebni rabi javnih površin. “Glede na to, da se nesnaga nahaja večinoma na zasebnih površinah, občinska inšpekcija uporablja določbo odloka, ki ureja tovrstno problematiko. Citat določbe odloka se glasi, da morajo zunanje dele zgradb, ki mejijo na javno površino, lastniki redno vzdrževati, tako da ne kvarijo videza naselja in okolja ter ne ogrožajo varnosti ljudi.”
Na podlagi te določbe občinska inšpekcija opravlja nadzore po uradni dolžnosti in na podlagi prijav strank. Globa za kršitev navedenega je 800 evrov za pravno osebo in 400 za odgovorno osebo. Z 200 evri se kaznuje fizična oseba.
Na Okolju pravijo, da je del površin neposredno ob lokalih v upravljanju lastnikov lokalov, površine ob morju pa so v občinski lasti, čisti jih Okolje. Dokler je bil lastnik lokalov Istrabenz turizem, so za vse površine skrbeli sami, ker so jih uporabljali kot svoje terase ali kot površine za kopalce. “Vsekakor bo potrebno tudi ta del v bližnji prihodnosti urediti skladno z vso ostalo enovito podobo obalne promenade,” dodaja Milica Maslo, članica uprave Okolja.
V Okolju ugotavljajo, da najemniki javnih površin ali lastniki funkcionalnih zemljišč te izven glavne turistične sezone zanemarjajo in na njih puščajo opremo. V javnosti pa se ustvarja vtis, da Okolje ne opravlja svojega dela.
“Glede na našo okoljsko kulturo bi gotovo morali imeti več inšpektorjev in uporabljati možnost izreka globe, sicer se ustvarja vtis, da vsi lahko počnejo vse, stroške čiščenja pa plača občina iz proračuna, počisti pa Okolje. Če je denar iz proračuna porabljen za čiščenje pločnika, ga zmanjka za popravilo lukenj na njem. To je bistvo problema. Letno je za čiščenje javnih površin namenjenega približno 1,3 milijona evrov. To kulturo je treba spreminjati na bolje,” je prepričana Maslova.
LKF
