Delničarji Cimosa izglasovali dokapitalizacijo do 22 milijonov evrov

KOPER> V zameno za denarne vložke bo Cimos izdal največ 5,2 milijona kosovnih imenskih prednostnih delnic brez glasovalnih pravic po ceni pet evrov na delnico, kar predstavlja nekaj več kot 26,3 milijona evrov.

Kateri delničar je predlagal nasprotni predlog, zaradi katerega o predlogu uprave o dokapitalizaciji sploh niso razpravljali, Krašovec na novinarski konferenci po zaključku skupščine ni želel razkriti.

V prvem krogu bodo k vplačilu zneskov za dokapitalizacijo povabili obstoječe delničarje, v drugem krogu pa tudi ostale. Rok za vplačilo se bo sicer iztekel sredi novembra, je napovedal Krašovec. Na skupščini je bilo prisotnih 83,5 odstotka delnic z glasovalno pravico, sklep pa je bil sprejet soglasno, je še navedel.

Kot je poudaril Krašovec, je njihova osnovna dejavnost usmerjena v izboljšanje kapitalske strukture. Krašovec upa, da jim bo to, tudi preko dokapitalizacije, uspelo še letos: "Vsaj današnja skupščina govori o tem, da naj bi to zadevo letos uspešno zaključili."

Po njegovih besedah so po novi paradigmi, ki velja v Sloveniji, sicer "močno prezadolženi", a gledano v širši, evropski perspektivi te številke niso tako zaskrbljujoče. Skupina Cimos ima 750 milijonov evrov sredstev ter 352 milijonov evrov bančnih kreditov, je navedel.

Prvi mož Cimosa je sicer poudaril, da kredite uspešno odplačujejo, je pa priznal, da zadolževanje v tem trenutku zanje predstavlja težavo predvsem z vidika konkurenčnosti v poslovnem okolju. Največje tveganje pa po njegovih besedah predstavlja ročnost kreditov, "kajti zavedati se je treba, da imamo popolno blokado odobravanja kreditov".

Posojil sicer ne podaljšujejo več, ampak jih zdaj takoj vračajo, je pojasnil. "Skupina Cimos je do sedaj poravnala vse svoje obveznosti iz naslova obresti za prejeta posojila. Nimamo neplačanih obveznosti," je poudaril Krašovec. Lani so se tako razdolžili za 32 milijonov evrov, v letošnjem letu pa za 10 milijonov evrov.

Z bankami so trenutno tudi "relativno blizu" dogovora, po katerem bi se njihove dolgove porazdelilo na dve skupini. 42 odstotkov obveznosti bi spremenili v srednjeročni kredit na sedem let, preostalih 58 odstotkov pa v dolgoročno posojilo. Pri tem bo predpogoj resnost obstoječih lastnikov glede dokapitalizacije, je dodal.

Družba Cimos je sicer v prvem polletju letos zabeležila 200 milijonov evrov prihodkov, celotna skupina Cimos pa 240 milijonov evrov. Rezultati so približno na ravni lanskoletnih, je pojasnil Krašovec.

Glede prodaje energetskega stebra skupine oz. družbe Litostroj Power je Krašovec povedal, da še vedno iščejo najugodnejšega ponudnika. Trenutno so v fazi, ko potekajo skrbni pregledi, tako da so postopki v zaključni fazi. Finančni okvir ponudb za družbo je bil sicer med 28 in 50 milijoni evrov, je pojasnil Krašovec.

STA