Denar za plače ali za stroške
Izolska občina javnemu zavodu Center za kulturo, šport in prireditve (CKŠP) še vedno zagotavlja malo manj kot 37.000 evrov na mesec za plače 24 zaposlenih, kar na leto nanese 444.000 evrov. Župan Igor Kolenc je v obdobju prejšnjega direktorja CKŠP Borisa Požarja zahteval, naj četrtino zneska center zagotovi sam. Da to ni mogoče, po Požarju zatrjuje tudi zdajšnji direktor Andrej Bertok.
IZOLA > “Težko je pričakovati, da bo CKŠP sam priskrbel četrtino denarja za plače. To bi zmogel, če ne bi zagotavljal levjega deleža obratovalnih stroškov dveh športnih dvoran, v Kraški ulici in Arrigoniju, pa tudi na mestnem in malijskem stadionu,” je jasen Andrej Bertok.
Do konca 2010 je občina CKŠP zagotavljala tako denar za plače zaposlenih kot za pokrivanje obratovalnih stroškov v športnih objektih. Več denarja je nekdanji župan Tomislav Klokočovnik namenil tudi športnim društvom in klubom, vsaj pred zadnjimi lokalnimi volitvami.
Pokrivajo stroške dvoran in stadionov
Za športno infrastrukturo CKŠP poravna približno 63 odstotkov stroškov za elektriko, vodo, kurjavo in podobno. Po Bertokovih navedbah to na leto nanese več kot 52.550 evrov. Največ (26.500 evrov) so lani doplačali za rokometno dvorano v Kraški ulici, kjer so omenjeni stroški znašali kar 36.240 evrov. Rokometno društvo Istrabenz plini Izola je prispevalo le razliko (9760 evrov). Potem ko bodo omenjeni dvorani zamenjali streho (z deli naj bi začeli prihodnji teden), bodo stroški za ogrevanje nižji, vendar jih bo še nadalje treba pokrivati, opozarja.
Če bi želeli sami zagotoviti četrtino denarja za plače, bi, upoštevaje matematično logiko, morali zbrati 111.000 evrov. Sami resda pridobijo 138.000, predvsem s trženjem športnih dvoran, a jim po poplačilu obratovalnih stroškov ostane “samo” 85.450 evrov.
Po Bertokovih besedah si sami zagotovijo 12 odstotkov prihodkov. Kaj več ni mogoče. Pred kratkim so arhitekturnemu studiu oddali prostor v objektu kulturnega doma. Lahko se nadejajo le še najemnine za gostinski lokal pod stadionom (Nikoli več pub).
Evropski denar po kapljicah
A prav vztrajanje, da so pri trženju športnih in kulturnih zmogljivosti omejeni, je menda Bertokovemu predhodniku Borisu Požarju skrajšalo direktorski staž. Upokojil se je, preden mu je potekel mandat.
Ko je občinski svet potrjeval Bertokov mandat, pa so v SD napovedali, da bo uspešnejši pri črpanju evropskega denarja, čeprav je Radivoj Nardin (SDS) opozoril, da je evropski denar mogoče porabiti zgolj za projekte, nikakor pa ne za plače.
A tudi črpanje državnih in evropskih virov, očitno, ni tako enostavno. V CKŠP za projekte doslej niso dobili prav veliko denarja. Z 21.000 evri Filmskega centra so pred kakšnim mesecem kupili nov digitalni projektor v Art kinu Odeon. Prek občine, ki je uspešno kandidirala za evropski projekt Youth AdriNet, so dobili denar za pripravo poletnih delavnic za mlade. Obenem so nekoliko preuredili klubski prostor. Zamenjali so stole, mizo in omogočili ogled projekcij. Malo več kot 10.000 evrov jim ministrstvo za kulturo in evropski program Europa Cinemas primakneta za izvajanje kino programa.
MIRJANA CERIN