Deset parov rok za lepotne popravke v solinah
Pred dobrim tednom se je v sečoveljskih solinah začel že 15. tradicionalni mednarodni etnološko-renovacijski tabor Soline Saltpans, ki se ga je letos udeležilo pet prostovljcev iz različnih evropskih držav. Podjetjem Soline d. o. o., ki je prevzelo upravljanje solnega polja, in organizatorji tabora še vedno niso dosegli drugačnega dogovora, zato na taboru tudi letos zgolj pomagajo pomorskemu muzeju pri vzdrževalnih delih, ne pobirajo pa soli.
SEČOVLJE > Pomorski muzej Sergej Mašera Piran tabor prostovoljcev v Sečoveljskih solinah letos pripravlja že petnajstič zapored v sodelovanju z zavodom za prostovoljno delo Voluntariat, ki je slovenska podružnica mednarodne organizacije SCI.
Desetdnevnevnega tabora, ki se bo končal jutri, se je letos udeležilo pet prostovoljcev, trije fantje iz Španije, Avstrije in Romunije ter dekleti iz Bolgarije in Finske.
“Brez dogovora bi delo prostovoljcev bilo sporno”
V začetku je bil tabor namenjen pobiranju soli, od lanskega leta, ko je upravljanje solnega polja prevzelo podjetje Soline d. o. o., pa so organizatorji spremenili njegov koncept. “To, da bi naši prostovoljci brez kakršnega koli dogovora delali za podjetje, bi bilo sporno in bi pomenilo izkoriščanje brezplačne delovne sile za profitno podjetje. Zadnji dve leti namesto tega obnavljamo muzejske hiške, barvamo okna, polkna in vrata ter urejamo okolico. Skratka, skrbimo za lesene površine, ki ne terjajo zahtevnega restavratorskega dela, je pa to delo koristno za muzej in njegovo obnovo,” je pojasnil koordinator tabora Peter Guštin.
Od udeležencev zahtevajo predvsem fizično delo. Delajo zjutraj in pozno popoldne, ko vročina ni tako huda. Vmes si privoščijo počitek, ki ga izkoristijo za številne pogovore, kolesarjenje in izlete po slovenski Istri.
Sami pravijo, da je tabor odlična priložnost, da združijo prijetno s koristnim. “Za tabor sem izvedela od prijateljice, ki je že sodelovala z zavodom Voluntariat, in zdel se mi je odlična priložnost, da spoznam slovensko Istro, poletje preživim v naravi in hkrati kaj koristnega naredim,” je povedala ena od udeleženk.
Z novimi pogradi je bivanje še prijetnejše
Prostovoljci in prostovoljke bivajo v solinarski hiši. V pritličnih prostorih sta skladišče za orodja in delavnica, v zgornjem nadstropju pa prostori za spanje. Novost so pogradi za osem oseb, ki so jih pridobili prek projekta Openmueums.
V hiški je na uporabo tudi funkcionalna kuhinja, v kateri si prostovoljci sami pripravljajo hrano. “Vsak dan je za hrano zadolžen nekdo drug, tako da so dnevno na jedilniku tradicionalne jedi iz različnih držav,” pojasnjuje koordinator tabora.
Letos so vzdrževalna dela razširili še na drugo muzejsko zbirko Sv. Peter, drugače pa je način dela enak kot v preteklih letih. Tudi letos bodo ob zaključku tabora v zahvalo za uspešno opravljeno delo prostovoljce povabili na izlet po slovenski Istri.
Soustvarjajo živi muzej
Potencial prostovoljskega tabora v solinah je že od začetka velik in takšen tudi ostaja. Prostovoljci s svojim delom in bivanjem v solinah dajejo dodatno vrednost za obiskovalce muzeja in regije. So del živega muzeja, kar je za turiste še posebej zanimivo.
ANA MLAKAR
