Direkcija RS za ceste: obnova Jadranske je obtičala na Verdijevi 10
Poleg severnega dela ankaranske vpadnice že več let čaka na popolno obnovo tudi glavna ankaranska prometna žila, Jadranska cesta. V Direkciji RS za ceste so jasni: projektna dokumentacija za to naložbo je obtičala na koprski občini. Ta pa vali krivdo na uporniški Ankaran.
ANKARAN > O tem, kaj je z obnovo Jadranske ceste, smo v koprski občinski upravi poizvedovali že pred dobrim tednom. Tedaj so odgovorili, da so sami naročili in tudi pridobili projektno dokumentacijo za to naložbo ter jo predali ministrstvu. Izvedena da je bila tudi revizija dokumentacije in pridobljeno potrebno soglasje. Dodali so še, da so začeli “določene postopke, vezane na pridobivanje potrebnih zemljišč za širitev ceste, vendar so bili ti postopki začasno ustavljeni”. Razloga za to niso navedli.
Zgodba o zastoju obnove Jadranske ceste se sliši povsem drugače iz ust Tomaža Willenparta, višjega svetovalca iz sektorja za investicije na Direkciji RS za ceste. “V juniju 2009 je bil po naročilu koprske občine izdelan projekt za obnovo približno 300-metrskega odseka te ceste. Na podlagi tega projekta je bil kasneje pripravljen sofinancerski sporazum, ki je bil usklajevan z občine. Občina je dala celo nekaj pripomb, vendar pozneje do uresničitve tega sporazuma ni prišlo,” pripoveduje. In razlog: “17. novembra 2009 nam je občina poslala dopis, da je potrebno projektno dokumentacijo dopolniti. Vrnili smo jo, potem pa so aktivnosti zamrle. Ta trenutek žal ne poznamo razlogov, zakaj občina ni dopolnila te projektne dokumentacije,” pravi Willenpart.
Ponovno smo poizvedeli v občinski upravi. Na vprašanje, zakaj niso vrnili projektne dokumentacije, so odvrnili: “Odgovor na to vprašanje je bil dan s sporočilom za javnost minulih dni.” V njem so v občinski službi za stike z javnostmi jasno zapisali, da je “za blokado razvoja in velikih investicij v Ankaranu brez trohice dvoma krivo trenutno vodstvo KS Ankaran, ki zaradi političnih ambicij onemogoča izvajanje nujnih posegov, pri tem pa zavaja javnost z napadi na Mestno občino Koper”.
Iz KS Ankaran odgovarjajo, da je to zgolj poskus metanja peska v oči, saj da je “tudi v režimu upravljanja nerazdeljenega skupnega premoženja med občinama korektne projekte moč izvajati nemoteno”. To da so dokazali v primeru naložbe v bodoči Center Obala na Debelem rtiču, ko so koprsko občino in upravno enoto pooblastili, da za investitorja nemoteno izpeljeta vse postopke za pridobitev gradbene dokumentacije. Poudarjajo, da ne blokirajo razvojnih projektov, pač pa “poskuse divjega lastninjenja javnega občinskega premoženja ter za prostor pogubne pozidave kmetijskih zemljišč in divjega pasu”.
Predsednik KS Ankaran Gregor Strmčnik je glede obtožb o zaviranju razvoja jedrnat: “MOK naj ankaransko vpadnico dokonča takoj, kot je bilo načrtovano že v letu 2009, ter naj preneha dražiti in norčevati se iz ljudi.” Ob tem dodaja še razlago iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki se glasi: “dražiti koga, norčevati se iz koga > zajebávati -am nedov. (â) vulg.”
Koprsko-ankaranskega konflikta so, kot kaže, naveličani tudi v Ljubljani. Willenpart pravi: “Če sem odkrit, čakamo na naslednje leto, ko bo Občina Ankaran formirana. Potem tudi pričakujemo povabilo na razgovor, da vse, ne samo ta problem, skušamo doreči oziroma začeti z urejanjem.”
ID