Divjim prašičem tekne tudi grozdje
Leta 2008 so lovci na Primorskem zaznali velik porast števila divjih prašičev, ki so kmetovalcem tedaj povzročili za skoraj 100.000 evrov škode (štirikrat več kot leta 2006). Vse kaže, da se bo zgodba letos ponovila. Tudi v slovenski Istri, kjer nekatere lovske družine že skrbi, ali bodo kmetovalcem zmogle odplačati vso škodo.
PRIMORSKA> Divjim svinjam dišita predvsem koruza in krompir, v zadnjih letih pa vse bolj tudi grozdje. Glavnemu enologu Vinakoper Iztoku Klenarju so predlani uničile kar 60 odstotkov domačih vinogradov. “Predvsem kjer je nizka vzgoja, lahko naredijo pravo razdejanje. Sesajo grozdje, naokrog pa vse poteptajo. Pred njimi sem se ubranil tako, da sem vse vinograde obdal z mrežo,” pravi Klenar.
Slaba preventiva
Podobne ukrepe svetuje kmetovalcem tudi Andrej Sila, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo v sežanski enoti zavoda za gozdove. “Res je, da populacija divjih prašičev v Istri in nasploh na Primorskem narašča - po moji oceni populacija v Istri, Brkinih in na Krasu trenutno šteje približno 3000 osebkov, če prištejemo še goriško območje je to zagotovo najvišja koncentracija v Sloveniji - a resnici na ljubo, škodi, ki jo povzročajo, bi se kmetovalci lahko izognili, če bi bolje poskrbeli za svoje premoženje,” ugotavlja.
S porastom populacije divjih prašičev se soočajo tudi v Furlaniji Julijski krajini. Deželni svet je sprejel resolucijo, po kateri naj bi uredili celo klavnico za predelavo odstreljenih merjascev za kulinarične namene. To je sprožilo ogorčenje naravovarstvenikov in borcev za pravice živali, ki na takšen ukrep nikakor ne pristajajo.
“Naši” se parijo z italijanskimi
Prisotnost divjih prašičev je največja na obmejnem območju od Škofij do Nove Gorice. Lovci ugotavljajo, da se “naši” navadni evropski divji prašiči zadnja leta vse pogosteje parijo z italijansko vrsto, tako imenovanimi “marimani”. “Ti so manjši in svetlejše barve, a s pojačano reprodukcijo - domnevamo, da imajo po dve legli na leto,” pojasnjuje Sila enega od razlogov za rast prašičje populacije. Drugi razlog je bližina naravnega rezervata doline Glinščice na italijanski strani, kjer je odstrel divjih svinj prepovedan. Tamkajšnjim prašičjim družinam pa so najbližje “samopostrežne restavracije” slovenska polja. Med razlogi za rast števila teh živali Sila omenja tudi vse večji delež gozdnih oziroma nenaseljenih in zaprtih območij, kjer so ugodne življenjske razmere za prašiče.
Lovci nameravajo z načrtom za prihodnjih deset let občutno zmanjšati populacijo divjih prašičev. “Ne toliko zaradi škode, ki jo povzročajo, ampak predvsem zato, ker opažamo, da zaradi konkurence pri iskanju hrane in svojega prostora negativno vplivajo na druge živali, denimo na srnjad, malo divjad in damjaka,” pojasnjuje Sila.
Kjer je volk, njih ni
Bolj učinkovito kot lovska puška (ker gre za nočne živali, je lov nanje otežen, saj zakon pri tem prepoveduje uporabo umetnih svetil) divje prašiče odganja volk. “Na območjih, kjer so prisotni volkovi, denimo na vrhu Slavnika in Kojnika, divjih prašičev ni, saj volk ogroža njihove mladiče,” pojasnjuje Andrej Sila.
Zvezdana Primožiča iz lovske družine Dekani skrbi, da bo škode, ki so jo pozakonu dolžni poravnati kmetovalcem, letos še več kot lani, ko so divji prašiči olajšali lovsko mošnjo za 4000 evrov. “Pred časom nam je kar nekaj manjših kmetovalcev prijavilo škodo na krompirju, čez kakih deset dni pa bodo najbrž že na udaru trte,” domneva Primožič.
Fabio Steffe iz lovske družine Rižana pa poudarja, da prašiči pogosto skrenejo iz gozda v vinograde in na polja prav zaradi človeka. “Vse več je planincev, sprehajalcev, gobarjev, ki vstopajo v njihov habitat, jih s tem zmedejo in preženejo.”
ILONA DOLENC
