Do interneta prek podarjenega podjetja
Za javni dostop do brezplačnega interneta na območju piranske občine skrbi Obalni tehnološki sklad (OTS). Občina je postala lastnica tega podjetja pred nekaj meseci, v paketu s podjetjem pa je prišel tudi njegov direktor Mitja Cestnik, ki je občinski svetnik stranke SD.
PIRAN, PORTOROŽ> V Piranu in Portorožu je moč brezplačno dostopati do interneta na 41 točkah. Približno polovico oddajnikov je postavilo zasebno podjetje Avision, drugo polovico pa Obalni tehnološki sklad (OTS), ki je pred nekaj meseci postalo hčerinska družba občine. Občina mu je že nakazala 25.000 evrov, vzpostavitev točk, kjer bo moč brezplačno dostopati do interneta, pa jo bo letos stala še 50.000 evrov.
Podjetje je bilo donacija občini
Doslej je Obalni tehnološki sklad v Piranu in Portorožu postavil 22 točk za javni dostop do interneta (na Tartinijevem trgu, pri Cafe Teatru, nad Fornačami, na Arzah, pri igriščih za odbojko na portoroški plaži, v TPC Lucija). Sledile bodo še druge, saj jih namerava postaviti približno sto, tudi na podeželju. Dostopne bodo tako na ulicah in trgih kot v lokalih; pri tem bo veliko odvisno od dogovorov z lastniki lokalov in njihove pripravljenosti za sodelovanje v projektu, pojasnjuje Mitja Cestnik. Javno internetno omrežje so poimenovali Free-Pi. Ko se uporabniki preko njega enkrat povežejo s spletom, njihove naprave same prepoznajo dostope tudi na ostalih točkah in jim ni treba ponovno izbirati omrežja. Koliko bo stalo njihovo vzdrževanje v prihodnjih letih, Cestnik za zdaj še ne more napovedati, a zagotavlja, da bo cenejše, kot bi bilo pri drugih ponudnikih.
To je sprožilo namige, da je občina pravzaprav zagotovila službo in delo Mitji Cestniku, vidnemu članu SD in občinskemu svetniku. V občinski upravi to odločno zanikajo: “Vsi pravno-formalni postopki, povezani z odnosi med OTS in Občino Piran, so skladni z zakonodajo in podkrepljeni z mnenji neodvisnih zunanjih institucij, komisije za preprečevanje korupcije, računskega sodišča.”
Na vprašanje, zakaj niso podjetja ustanovili kar sami, pa odgovarjajo: “Podjetje je občina dobila brezplačno, zato ni bilo potrebe za dodatne stroške ustanavljanja. 25.000 evrov je namenila za vzpostavitev osnovnih pogojev delovanja, kot so poslovni prostor (v Avditoriju, ki je tudi občinski, op. a.), oprema, spletna prisotnost, stroški materiala in dela.” Direktor Mitja Cestnik pa je bil direktor OTS že, ko je bilo podjetje še v razvoju, so še pojasnili.
Da ni pri poslu, povezanem s podjetjem OTS, nič narobe, je zatrdil tudi Cestnik. Pravi, da bi občinski svet moral odločati, če bi občina podjetje ustanavljala. Ker pa ga je dobila kot donacijo, glasovanje svetnikov ni bilo potrebno.
Direktor je postal le dva dni prej
Pogled v javno dostopne zbirke podatkov o podjetjih pa razkrije, da je Cestnik postal direktor 4. aprila, le dva dni pred tem, ko je občina postala lastnica OTS. Podjetje je z osnovnim kapitalom 7500 evrov v začetku marca ustanovil Ask global (iz Šempetra v Savinjski dolini), ki se med drugim ukvarja prav z ustanavljanjem podjetij. Novoustanovljena družba z omejeno odgovornostjo se je najprej imenovala Manasa šest, registrirana pa je bila za podjetniško in poslovno svetovanje. Slabe tri tedne pozneje se je preimenovalo v Obalni tehnološki sklad, njegova lastnica pa je postala Sara Parovel iz Kopra. Dobra dva tedna za tem je bila kot lastnica že vpisana piranska občina.
Najcenejša ponudba
Prek 20 dostopnih točk, ki jih je doslej postavil Obalni tehnološki sklad, se (čeprav jih niso oglaševali) vsak dan poveže s spletom približno 400 uporabnikov. “Sočasno si OTS prizadeva za nižanje stroškov, povezanih z informacijsko tehnologijo, ki jih imajo občina in javni zavodi v njeni lasti,” so pojasnili v občinski upravi. Poleg tega bo podjetje svoje storitve ponujalo na trgu in s tem sofinanciralo občinske projekte, še napovedujejo.
Odločitev, da je prevzela OTS, katerega glavni namen je zagotovitev brezplačnega dostopa do interneta na pogosto obiskanih lokacijah, občina utemeljuje s tem, da je bilo to zanjo najbolj ugodno. Vse druge ponudbe za izvedbo tega projekta naj bi namreč občutno presegale zmožnost občinskega proračuna.
“Cestnik ima odlične reference s tega področja in je zastavil projekt tako, da obsegajo predvideni stroški za občinski proračun zgolj 40 odstotkov vrednosti sicer najugodnejše ponudbe. Poleg tega ostane vsa infrastruktura v posredni oziroma neposredni lasti občine,” so pojasnili.
Cestnik pravi, da so z izbiro ugodne opreme konkurenčnih proizvajalcev in primernimi programskimi rešitvami stroške za posamezno dostopno točko znižali na 500 evrov. Kako ugodna je ta cena, nakaže s primerom bistveno večjega projekta brezplačnega interneta v Ljubljani, kjer naj bi za posamezno dostopno točko odšteli kar 10.000 evrov.
Že pred podjetjem OTS pa je zasebno podjetje Avision postavilo svojih 21 oddajnikov za dostop do interneta (Alternet-free) v Piranu in Portorožu, postavitev in vzdrževanje plačuje z izkupičkom od oglaševanja; za dostopno točko najde sponzorja, ki ga med brezplačno uporabo interneta oglašuje.
HELENA RACE