Do sredine stoletja bo del solin pod morjem

Istra
, posodobljeno:

Kaj si misliti, ko nekdo iz Luke Koper ob napovedih strokovnjakov, da se bo v prihodnjih desetletjih morska gladina v našem morju zagotovo dvignila in bo poplavila nižje ležeče predele obale, zgolj zamahne z roko in reče: “Super! Nam ne bo treba poglabljati morskega bazena v pristanišču!” Takšno razmišljanje je zgovoren dokaz, da se v Sloveniji, s politiko na čelu, še vedno ne zavedamo, da gre zares in da so nas, denimo, na Nizozemskem že krepko prehiteli pri iskanju alternativnih rešitev, s katerimi bodo omilili ta proces.

Ker se že tali ledeni pokrov na zemlji, se bo gladina morja dvignila za najmanj  20 centimetrov, opozarjajo znanstveniki. S tolikšnim dvigom gladine bi morje v slovenskem delu Istre zalilo Sečoveljske soline, v Izoli in Kopru pa bi bila resno ogrožena nekatera območja.
Ker se že tali ledeni pokrov na zemlji, se bo gladina morja dvignila za najmanj 20 centimetrov, opozarjajo znanstveniki. S tolikšnim dvigom gladine bi morje v slovenskem delu Istre zalilo Sečoveljske soline, v Izoli in Kopru pa bi bila resno ogrožena nekatera območja.

Resnično anekdoto je razkrila direktorica slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera Vida Ogorelec Wagner, ki je bila gostja okrogle mize v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Z naravovarstveno nadzornico Kristino Gorišek sta razpravljali o pereči problematiki podnebnih sprememb, ki bodo zagotovo vplivale tudi na prihodnjo podobo slovenskih solin.

Po najbolj optimistični različici se bo do sredine tega stoletja morska gladina dvignila za najmanj 20 centimetrov, kar bo že bistveno ogrozilo nadaljnji obstoj velikega dela solin. Če bo prišlo do hujših razsežnosti dviga morja, pa bo ta svojevrsten ekosistem izgubljen za zmeraj.

Koliko se slovenska vlada ukvarja s to problematiko? “Nič. To se pri nas na veliko podcenjuje. Sama izkoristim prav vsako priložnost, da opozorim na to, vendar ne opažam velikih sprememb v miselnosti. Upam, da bodo kakšne dolgoročne rešitve vnesli vsaj v podnebno strategijo, ki jo pripravlja služba vlade, ki je zadolžena za spremljanje podnebnih sprememb,” je dokaj pesimistična Ogorelec Wagnerjeva.

Kot pravi, so se v nekaterih drugih evropskih državah, predvsem na Nizozemskem zelo resno lotili iskanja rešitev in prilagajanja novim okoliščinam. Že zdaj gradijo tako imenovana plavajoča naselja, država pa od kmetov, ki imajo zemljišča tik ob morju, odkupuje njihove parcele, ker se zaveda, da bodo v prihodnosti poplavljena in zato povsem neuporabna za kmetijske namene. “Nizozemci so se te strategije lotili zelo sistematično in pragmatično,” je jasna Vida Ogorelec Wagner. Ob tem pa vendarle velja pohvaliti solinarje v KPSS, ki se zavedajo, da morajo že danes nekaj storiti, da bodo soline ohranili za prihodnje rodove. “Zelo dobro vemo, kaj se lahko zgodi, če morje poplavi naše območje. To smo izkusili ob rušilnih poplavah pred tremi leti in ne želimo si še enkrat doživeti takšno grozo. Tudi zato smo se odločili, da že zdaj ob gradnji nasipov le-te dvignemo na vsaj 40 centimetrov višine,” pojasnjuje Alojz Jurjec, direktor podjetja Soline - pridelava soli.

NATAŠA HLAJ

Direktorica Umanotere Vida Ogorelec Wagner (levo) in Kristina Gorišek
Direktorica Umanotere Vida Ogorelec Wagner (levo) in Kristina Gorišek