Do stanovanja, če zbereš 100.000 evrov ali malo več
Istrski nepremičninski trg se prebuja, cena kvadratnega metra povprečno velikega, ne preveč starega in dobro vzdrževanega stanovanja, pa se je znižala na največ 2000 evrov in ni več prenapihnjena.
ISTRA > Kaj temu botruje, si nepremičninski agenti razlagajo vsak po svoje; večina jih poleg spomladanskega prebujanja in visokih najemnin omenja tudi davek na nepremičnine, ki je bil sprva napovedan, potem pa razveljavljen. Najbolj gredo v promet nepremičnine, vredne 100.000 evrov ali malo več.
Vpliv napovedanega nepremičninskega davka, ki je še razlikoval med rezidenčnimi in nerezidenčnimi nepremičninami, Mamilovič takole utemeljuje: “Nekaj je odšteti 150 do 200 evrov, plačati 495 do 660 evrov pa je povsem druga pesem. Ljudje so hitro ugotovili, da 660 evrov na leto v desetih letih nanese že za rabljen avto.”
Nakup namesto najema
Goranu Nikoliću iz koprske agencije Stenat 2000 se to zdi logično: “Takšna je kupna moč prebivalcev. V nepremičninah, velikih 50 do 60 kvadratnih metrov, jih večina tudi živi. Tistim, ki zanje plačujejo najemnino, se bolj splača vzeti bančno posojilo in kupiti nepremičnino.” Še vedno pa imajo največ povpraševanja po najemu nepremičnin.
Z oddajanjem se posredno ukvarjajo tudi v Izoli. Kot pravijo, so najemnine padle za 10 do 20 odstotkov. V 100.000 evrov vrednih nepremičninah tako znašajo 400 evrov. “Osem evrov za kvadratni meter, kar je dva evra manj kot pred krizo,” pojasnjuje Jože Mamilovič iz agencije Mediteran nepremičnine. Tudi kupci povprašujejo po nepremičninah za 100.000 do 120.000 evrov. “Zanje so pripravljeni odšteti 1000 do 2000 evrov za kvadratni meter, odvisno, ali gre za starejše ali novejše stavbe. Portorož pa je za petino dražji. Zdajšnje cene so prave, nižje se ne bodo spustile,” je prepričan.
Omenja več primerov. 75 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Livadah stranka prodaja za 133.000 evrov, čeprav ga je leta 2008 kupila za 172.000, kar je bilo tedaj ugodno. 55 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Luciji so nedavno prodali za 90.000 evrov, 22 kvadratnih metrov veliko garsonjero v Livadah za 35.000, še manjšo garsonjero v Semedeli pa za 34.000. Pred leti ni bilo mogoče ničesar kupiti za manj kot 100.000 evrov, ker so kvadratne metre vrednotili tudi po 3000 do 4000 evrov.
Mamilovič pravi, da letos prodajo več nepremičnin, tudi zaradi napovedanega davka o nepremičninah, ki ga bo slej ko prej treba plačati. Manj zanimanja je za vikende, za milijonske vile ga sploh ni: “V Kolombanu za poldrugi milijon prodajamo zelo lepo hišo z razgledom na morje, obsežnim vrtom in bazenom, za milijon pa apartmajsko hišo v Portorožu. Vendar prodaja nikakor ne steče.”
Podobno navaja Nikolić: “Enoinpolsobno stanovanje v Prisojah je mogoče dobiti že za 55.000 evrov, čeprav je bilo treba zanj še pred leti odšteti najmanj 80.000 evrov. Enosobna stanovanja v Prisojah in Semedeli stanejo 70.000.” Za razliko od Mamiloviča obujanje tržišča pripisuje letnemu času in cenam nepremičnin letos napoveduje dodaten padec za deset odstotkov. Potem se bo tržišče ustalilo, predvideva.
Cene nepremičnin v koprskem mestnem jedru so celo nekoliko zrasle, opaža Branko Lončar iz portoroške agencija Obala nepremičnine. To pripisuje urejenemu mestu in razviti občini. Na novo obnovljena stanovanja dosegajo tudi 2200 do 2300 evrov za kvadratni meter. Na splošno pa 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Piranu, brez balkona in centralnega ogrevanja, vrednoti na 80.000 do 90.000 evrov. Podobno stanovanje s pogledom na morje v Portorožu na 120.000 do 140.000, v Izoli na 120.000 do 130.000 in na Markovcu na 90.000 do 110.000 evrov.
Zanimajo jih zamenjave
V izolskem Investmondu so prepričani, da so zdajšnje cene prave. Pravijo, da so samo prejšnji mesec prodali enajst nepremičnin. Porast pripisujejo davku na nepremičnine, pa tudi Rusom in Ukrajincem. “Med Koprom in Portorožem kupujejo hiše z več kot 200 kvadratnimi metri, za 400.000 do 800.000 evrov torej. Pogoj je, da so v njih najemniki. Tak način nakupa se je že uveljavil v Nemčiji. Hiše v Istri jim za razliko od domačega okolja predstavljajo varno naložbo,” pojasnjuje Edmond Petrovič. Preostala petina kupcev je še vedno vikendašev, desetina pa domačinov. Slednji povprašujejo po 70 kvadratnih metrov velikih stanovanjih, ki jih je vse teže najti. Zanje so pripravljeni odšteti 120.000 evrov.
V portoroški agenciji Obala nepremičnine opažajo vse več zanimanja za zamenjave. “Mlade družine iščejo večja stanovanja, upokojenci manjša. Nekateri iz drugih delov Slovenije so svojo hišo z doplačilom pripravljeni zamenjati za stanovanje v Istri,” našteva Branko Lončar. Prodaja se v zadnjih dneh izboljšuje.
“Pred krizo smo prodali vse. Nekateri so nepremičnine kupovali z dobički na borzi. Naša stranka je tam zaslužila 150.000 evrov in kupila stanovanje,” se spominja Jože Mamilovič.
Trgovanje z vikendina Hrvaškem
Največ nepremičnin, osem, so v agenciji Obala nepremičnine prodali januarja 2006. Običajno sklenejo posel z dvema strankama mesečno. V Stenatu so imeli leta 2008 tudi 100 ogledov nepremičnin na mesec, zdaj le še 20. “Pred krizo smo prodali vse. Nekateri so nepremičnine kupovali z dobički na borzi. Naša stranka je tam zaslužila 150.000 evrov in kupila stanovanje,” je nazoren Mamilovič.
Nova tržna niša so vikendi na Hrvaškem. Mamilovič navaja, da stane nova vrstna hiša v Kaldaniji 150.000 evrov. “Slovenci so na Hrvaškem v zadnjih dveh letih kupili 12.000 nepremičnin,” razkriva podatek, ki ne potrebuje dodatne razlage.
MIRJANA CERIN
