Dobri odnosi, čisti računi za čistilno napravo
V izolski Komunali sočasno vodijo projekta obnove ribiške infrastrukture ter pravno-formalne ureditve sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda. V ta sistem je izolska občina vložila 3,1 milijona evrov in za obnovo ribiške infrastrukture skoraj milijon.
IZOLA> Prav toliko pa bo najbrž morala odšteti tudi za njeno nadaljnjo obnovo. Naložbo so namreč razdelili na več etap. Prvo so izpeljali lani, med junijem in decembrom, ko so obnovili ribiški pomol in ob njem uredili dodatne priveze za plovila ribičev (priveze so oskrbeli z vodo in elektriko). Poskrbeli so tudi za pretovor rib in njihovo prvo prodajo, namestili tehtnico, ledomat in zabojnike za shranjevanje opreme. Ribiči jo poslej lahko odložijo tudi v posebni šotor na komunalni deponiji na Baredih, saj so pred dvema mesecema zanj dobili uporabno dovoljenje. Vse to jih je stalo 2,9 milijona evrov, od katerih so dva milijona dobili od evropskega sklada za ribištvo.
Obnova carinskega pomola in ceste
Kot vse kaže, bo slabe tri milijone vredna tudi druga etapa obnove. Direktor Komunale Denis Bele pravi, da zdaj potrjujejo investicijski projekt. Upajo, da bodo tudi tokrat uspešni s prijavo na razpis agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, kjer se potegujejo za evropski denar. Obnoviti pa nameravajo mali pomol na koncu Sončnega nabrežja (ob mandraču), carinski pomol in tudi cesto na Sončnem nabrežju. Odkar so dvignili in tlakovali bližnjo sprehajalno pot, na cesti zastaja voda ob vsakem večjem nalivu. Pod cesto bodo položili manjkajočo infrastrukturo in polepšali bližnjo zelenico.
Kdo bo upravljal s čistilno napravo?
Bele se nadeja, da se bodo posegov lotili še pred koncem leta. Do tedaj naj bi bilo tudi jasno, kdo bo v bodoče upravljal čistilno napravo na Srminu. Nad njo sicer bdi koprska Komunala, vendar bosta delovni skupini obeh komunalnih podjetij (tudi izolskega) ugotovili, ali je to res najbolj smotrno. Čeprav čistilna naprava obratuje od konca leta 2009 (sprva poskusno), se delovni skupini z ureditvijo sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda ukvarjata šele zadnja dva meseca. “Za nov dogovor so ključni zdajšnji dobri odnosi med občinama. Izolska je skoraj 40-odstotna lastnica sistema. Od 18,7-milijonske naložbe je plačala 3,1 milijona (10,8 milijona so dobili evropskega kohezijskega denarja, ostalo so primaknili v Kopru). Razumljivo je, da temu primerno želimo nositi stroške in imeti vpliv,” pojasnjuje Bele. Navaja še, da izolska Komunala koprski za obdobje poskusnega obratovanja čistilne naprave dolguje 257.615 evrov, sicer pa ji na leto nameni skoraj milijon evrov, ki ga občani prispevajo prek položnic za pitno vodo.
MIRJANA CERIN