Dobrodelno s kajakom od Osla do Aten, s postankom (tudi) v Izoli
Mark Fuhrmann, 60-letni Norvežan, daje vtis, da je “nor”. S kajakom se je namreč podal na 5600 kilometrov dolgo pot od Osla do Aten. Toda ne žene ga misel na osebni uspeh. Na svoji poti širi misli o miru in medsebojni pomoči. Tistim, ki nesebično pomagajo drugim, nameni donacijo.
IZOLA > “Hladna vojna ni med ZDA in Rusijo, ampak med ljudmi,” je prepričan Mark Fuhrmann, ki ga je pot zanesla tudi v Izolo. “Vem, da ne morem spremeniti sveta. Rad pa bi navdihnil ljudi, da bi sočloveku namenili mala prijazna dejanja, ne glede na barvo kože, kulturo, jezik, vero ...” je povedal oče treh otrok, sicer partner v PR podjetju in rekreativni kajakaš.
Prvega aprila je krenil na pot, ki ga je z Norveške vodila na Dansko, Nizozemsko, v Belgijo, Francijo, Italijo in Slovenijo. Včeraj se je iz Izole namenil na Hrvaško, od koder bo veslal v Črno goro, Albanijo in nazadnje v Grčijo, kamor naj bi prispel novembra. V večjih mestih predava o pomenu miru študentom in drugim, ki mu prisluhnejo, skupaj izvedejo tudi “napad miru”. Na železniških postajah in podobnih krajih, kjer je pričakovati teroristični napad, tako mimoidočim delijo papirnata srca v znak ljubezni in jih nagovarjajo k miru.
V pogovoru s študenti in lokalnimi prebivalci tudi izve za tako imenovane tihe junake. To je lahko nekdo, ki opravlja dobrodelno delo, nudi zatočišče tistim brez strehe nad glavo, pomaga materi samohranilki, je krušni starš otrokom brez mame in očeta ... Skratka, tihi junak je lahko vsakdo, ki poudarja pozitivne vrednote in sočustvuje z drugimi. Je dober sosed, dober človek. Fuhrmann mu izroči Nagrado miru, ki jo prejemnik nato porabi v dobrodelne namene. Denar za donacije in pot so mu namenili sponzorji, večinoma z Norveške.
“Navdih za moje početje mi dajejo ljudje, ki se razdajajo drugim, in ki se na nasilje ne odzivajo z nasiljem, ampak na drugačen način. Takšna sta, denimo Mati Tereza in Gandhi,” pravi Fuhrmann. Čuti, da ga je pot, ki jo ima za sabo, spremenila. “Toda ostajam ista oseba. Pravi privilegij je, da lahko vsaj malce prispevam k boljšemu svetu,” je zadovoljen.
NIVES KREBELJ